Prehitri vozniki res žrtve občinskega terorizma?

Mariborčan Matjaž Kotnik je prepričan, da je varen voznik in, kot pravi, "na cesti previden že celo življenje." To utemeljuje s tem, da ima 45 let vozniški izpit, v tem času pa, da ni imel nobene nesreče, kljub temu da prevozi letno okoli 150 do 200 tisoč kilometrov. Je namreč tudi poklicni voznik, in sicer mestnega avtobusa. A Kotnik kljub vsemu z osebnim avtomobilom vozi hitreje, kot je dovoljeno. Pred leti je zaradi hitre vožnje ostal celo brez vozniškega izpita. Zgodilo se je v Prekmurju, na ravni cesti, ko je naletel na policijski radar. "V trenutku sem dobil 18 pik," se spominja. Zaradi tega je moral takrat v šolo varne vožnje.

Nazadnje, bilo je lani poleti, pa je naletel na radar, ki ga je v Mariboru postavila občina. Takrat se mu je mudilo v službo. "Nikogar ni bilo nikjer, cesta je bila več ali manj prazna. Naenkrat se je za mano samo zasvetila rdeča lučka in sem videl, da sem postal žrtev občinskega terorizma." 

Kotnik, ki je hitrost prekoračil na območju z omejitvijo 40 km/h in ga je doletela kazen 250 evrov in pet kazenskih točk, poudarja, da je sam odgovoren za prekršek in da je tudi prav, da so radarji postavljeni v bližini vrtcev, šol. Se mu pa zdi nepotreben na lokaciji, kjer ga je ujel, zato tudi pravi, da je žrtev občinskega terorizma. "Se mi zdi, da je postavljanje radarjev popolnoma nesmiselno tam, kjer ni bilo praktično še nobene nesreče.Ti radarji so bili postavljeni z namenom polnjenja občinskega proračuna." 

Jezi se tudi nad tem, da so kaznovani le vozniki, ne pa, pravi, tudi kolesarji in vozniki skirojev, ki pa jih redarstvo ne lovi. 

Kotnik ni edini kritik radarjev. Lidija Divjak Mirnik, mariborska občinska svetnica Liste za pravičnost in razvoj (LPR), ima zadržek do postavljanja radarjev na območjih, kjer je omejitev 30 km/h. "Ni potrebe po radarju, ki meri, ali se res trideset pelješ, ker se tako ali tako tu nekje voziš." Prepričana je, da je radarje bolj smisleno postavljati tam, kjer so večje hitrosti. Razmišlja tudi, da bi bilo pametneje postaviti fizične ovire. "Nekako se zdi, da je njegov cilj polnjenje proračuna, žal seveda na račun meščanov," pravi Divjak Mirnik, ki ima v mislih župana Sašo Arsenoviča.

Spomnimo, leta 2012 so začeli v Mariboru izvajati avtomatsko odkrivanje hitrosti vozil s 30 radarji. V samo 36 urah so zabeležil 5.000 prekrškarjev. Sledil je pogrom, njihovo zažiganje, uničevanje, prišlo je do množičnih protestov. Epilog takratne postavitve radarjev je bil odstop župana Franca Kanglerja in njihova odstranitev. 

Lani, približno 13 let pozneje, se je občinska oblast odločila, da bodo v Mariboru spet stali radarji. Za obdobje enega leta je občina najela tri ohišja in en merilnik hitrosti. Cena najema, poleg omenjenega je šlo še za najem dveh imitatorjev merilnika hitrosti in tehnično podporo, je bila 46.746,13 evrov z DDV. 

Bo pa že v letošnjem letu na prehitre voznike prežalo še več radarjev. Kot napoveduje Andraž Mlaker, vodja občinskega Urada za komunalo, promet in prostor, nameravajo najeti še tri ohišja in eno merilno napravo. Skupno bo tako v Mariboru stalo šest ohišij, med katerimi bosta krožila dva merilnika hitrosti, kar sicer pomeni, da v posameznem ohišju ne bo vedno radarja. Poleg stacionarnih radarjev imajo sicer v Mariboru tudi enega mobilnega. 

Mlaker priznava, da so pri postavitvi radarjev pričakovali bistveno hujše posledice, kot so se dejansko zgodile. "Z vandalizmom smo imeli praktično zelo malo težav. Imeli smo, mislim, da dvakrat pošpricano steklo, kjer je leča za merjenje hitrosti, in pa enkrat mehansko poškodbo. To je bilo pa tudi vse."

V mariborski mestni občini so zaradi prekoračitve hitrosti leta 2023 izdali 792 plačilnih nalogov. Tega leta so merili hitrosti le z enim mobilnim radarjem. Se je pa število ugotovljenih prekrškov lani povzpelo na 9.136, občina je namreč postavila ohišja in začela meriti hitrost na več lokacijah. V dobrem mesecu letošnjega leta so sicer ugotovili že 1.063 prekoračitev hitrosti. Od leta 2023 do danes so skupno zabeležili 11.555 prekoračitev hitrosti.

Potem ko so v Mariboru postavili stacionarne radarje in se je močno povečalo število prekrškarjev, so do danes izdali za 719.590 evrov glob. To pa ne pomeni, da je občina dejansko dobila toliko denarja. Zaradi pritožb in plačila polovičnih kazni je mariborska mestna občina v zadnjih treh letih pobrala od prehitrih voznikov precej manj denarja, in sicer 280.144,69 evra. Lani je denimo pričakovala 636.650 evrov, dobila pa 242.867,90 evra.

Pri vseh ukrepih gre za korenček in palico, pravi mariborski župan Saša Arsenovič. Plačilo kazni je samo posledica nekega ravnanja, ki ni skladno s politiko mesta. Arsenovič poudarja, da se je zaradi radarjev že zdaj znižalo število višjih prekoračitev, tudi kadar so povprečne hitrosti višje, pa je prekoračitev nižja, kar je po njegovem mnenju dokaz, da radarji pripomorejo k boljši prometni varnosti.

Lokacije za vse radarje so določene na podlagi strokovne študije mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, pa poudarja vodja občinskega Urada za komunalo, promet in prostor Mlaker, ko govori o novih lokacijah merjenja hitrosti. Omenjena študija, v kateri so analizirali dejavnike, kot so gostota prometa, kategorizacija cest, bližina šol, vrtcev, domov za starejše, pa tudi število preteklih prekoračitev hitrosti in prometnih nesreč, namreč predlaga nove lokacije, na katerih naj bi stali radarji. Poleg zdajšnjih treh še 16 novih. "Naš cilj ni bil, da bi vse te točke pokrili, ampak da bi se ohišja med lokacijami selila," pravi Mlaker.

"Na Gorkega ulici, kjer smo opravili zadnje analize, ugotavljamo, da v zadnjem mesecu sploh ni bilo prekoračitve več kot 30 kilometrov na uro nad dovoljeno hitrostjo, kar se je v preteklosti pogosto dogajalo," navaja Mlaker, ko govori o pozitivnih učinkih merjenja hitrosti. Poudarja tudi, da so lani julija na omenjeni ulici izvajali testne meritve s stacionarnim radarjem in ugotovili približno 95.000 prekoračitev dovoljene hitrosti, medtem ko so v trimesečnem obdobju rednega obratovanja radarja zaznali skoraj 90.000 prekoračitev manj.

Izpostavlja tudi, da so tri ohišja, ki jih imajo danes, prispevala k temu, da se je hitrost v mestu zmanjšala med 1 in 3 km/h.

Kazni za prekoračitev hitrosti so določene v Zakonu o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Zakon opredeljuje globe in kazenske točke glede na stopnjo prekoračitve hitrosti. Če voznik prekorači hitrost v območju umirjenega prometa in v območju za pešče, kjer je dovoljena hitrost 10 km/h, za več kot 30 km/h, je globa oziroma kazen 1.200 evrov in 18 kazenskih točk. Takemu vozniku preneha veljati vozniški izpit. 

V primeru prekoračene hitrosti v območju, kjer je omejitev hitrosti 30 km/h, je globa za voznika, ki prekorači dovoljeno hitrost do vključno 10 km/h, 40 evrov. Najvišja kazen velja za tiste, ki hitrost prekoračijo za več kot 30 km/h, in sicer morajo plačati 1.200 evrov, dobijo pa tudi 18 kazenskih točk. Tudi v tem primeru preneha veljati vozniški izpit.

V naselju z omejitvijo 50 km/h velja najvišja kazen, to je 1.200 evrov globe in 18 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega izpita, za tiste voznike, ki prekoračijo hitrost za več kot 50 km/h.  

Občine se lahko o tem, ali bodo imele radar in kje bo stal, odločajo same in za to tudi ne potrebujejo dovoljenja policije. Policija lahko tam, kjer stoji radar občine, sicer še vedno meri hitrost, pravi Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.

Tako kot občine se tudi policija pogosto sooča z očitki o pobiranju denarja, govori iz izkušenj Kapun. Ampak treba je razumeti, da se radarji postavljajo z namenom umirjanja prometa in s tem zagotavljanja varnosti v cestnem prometu, poudarja. "Vsi smo na cesti izpostavljeni objestnim voznikom, voznikom, ki vozijo s preveliko hitrostjo." Radarje moramo zato, je prepričan Kapun, jemati predvsem kot skrb za varnost udeležencev v cestnem prometu, to pa smo vsi.