Afera Dars: vložene prve kazenske ovadbe

Novo Slovenijo je v zadnjem vladnem mandatu zaznamovala afera Dars. Minevata dobri dve leti od serije naših prispevkov, v katerih smo razkrili, da je v največji državni družbi Dars, ki upravlja z več kot tremi milijardami evrov državnega premoženja, vrsta nepravilnosti – od posnetka, na katerem naj bi po besedah našega vira davčni svetovalec Rok Snežič prejemal podkupnino, do očitkov o prirejanju javnih razpisov, favoriziranju in celo kartelnem dogovarjanju pri odstranjevanju pokvarjenih in poškodovanih tovornih vozil z naših avtocest.

Vse to naj bi se dogajalo pod vodstvom Valentina Hajdinjaka, takrat enega vidnejših članov stranke NSi, ki je ob prevzemu vodenja Darsa zasedal položaj podpredsednika stranke.

Jerneja Vrtovca zato vprašamo, ali meni, da je bila napaka, da so Hajdinjaka imenovali na vrh Darsa. "Ne," kratko odgovori. In zakaj ne? "Zato, ker je delal zelo dobro in učinkovito. Poglejte, kje smo zdaj, ko družbo vodi nekdanji šef volilnega štaba Gibanja Svoboda, Andrej Ribič."

Na dodatno vprašanje glede spornih poslov pod vodstvom Hajdinjaka Vrtovec odgovarja: "Kakšen pa je epilog teh spornih poslov? Koliko kazenskih ovadb je vloženih? Je kakšna zadeva na sodišču? Šlo je za politični obračun z Novo Slovenijo zaradi dogodkov v Državnem zboru. Kolikor jaz vem, so bile opravljene notranje in zunanje revizije, ki tovrstnih oziroma širših nepravilnosti niso odkrile."

V kakšni fazi je torej kriminalistična preiskava? Po razkritju afere Dars, so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) sprožili policijsko preiskavo. Hišne preiskave so opravili pol leta pozneje, aprila 2024. Preiskali so 23 stanovanj in poslovnih prostorov v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Ljubljani, Kranju in Novem mestu.

Takrat so bili po naših neuradnih podatkih iz odredbe za hišne preiskave med osumljenimi davčni svetovalec Rok Snežič, Samo Feštajn iz Avtovleke Žonta, nekdanji predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak, nekdanji direktor za področje vzdrževanja na Darsu Damijan Jaklin, Gašper Bedenčič, ki naj bi v imenu Darsa zahteval podkupnino od direktorja Autocommerca, ter celjski cenilec Izidor Salobir, ki naj bi bil vpleten v sporno preprodajo zemljišča Primskovo.

Kot so nam uradno potrdili na policiji, je Nacionalni preiskovalni urad pred kratkim končal en del predkazenskega postopka in na Specializirano državno tožilstvo vložil ovadbe zaradi suma storitve več kaznivih dejanj.

Konec leta 2025 so tako ovadili dve fizični osebi. Med njima je po naših neuradnih informacijah Gašper Bedenčič, ki naj bi direktorju Autocommerca ponujal ureditev razpisa za dobavo specialne mehanizacije v zameno za pet odstotno provizijo za stranko. Direktor Autocommerca je nespodobno ponudbo zavrnil in o tem obvestil predsednika uprave Darsa Hajdinjaka. Obe ovadeni osebi sta osumljeni nedovoljenega sprejemanja podkupnine.

Januarja letos pa je NPU vložil še eno kazensko ovadbo – zoper eno fizično osebo, osumljeno kaznivega dejanja zlorabe položaja. Po naših neuradnih informacijah gre za posel za dobavo tovornih vozl podjetja Riko Ribnica, vreden okoli 20 milijonov evrov. Med ovadenimi je po naših informacijah Damijan Jaklin, član Nove Slovenije in nekdanja desna roka takratnega ministra za obrambo in prvaka NSi Mateja Tonina.

Kaj pa so pokazale revizije? Leto dni po razkritju, jeseni 2024, je bila zaključena obsežna forenzična revizija, ki so jo v Darsu izvedli forenziki družbe Ernst & Young. Revizijo je odredilo vodstvo upravljavca državnega premoženja – Slovenski državni holding (SDH).

Revizorji so po pregledu obsežne dokumentacije ugotovili, "da pri nekaterih poslih obstaja verjetnost, da bi lahko predstavljali negospodarna ravnanja." Zato so v SDH odločili, da se za te posle izvede dodatna forenzična revizija z namenom poglobljene preveritve in ugotovitve morebitne potrebe po dodatnih ukrepih, so takrat še zapisali.

Ob uvedbi dodatne forenzične analize so revizorji že v tej fazi podali več kot 40 priporočil za izboljšanje procesov in delovanja Darsa.

Dodatna forenzična analiza je bila zaključena konec lanskega leta. Iz SDH so nam uradno odgovorili: "Forenzična revizija je bila zaključena novembra 2025. Ugotovitve so zaupne narave in jih SDH ne sme komentirati." Po naših informacijah so ugotovitve enake tistim iz predhodne revizije.

Že pred revizijama SDH pa je bila zaključena manjša revizija, ki jo je odredil nadzorni svet Darsa. "Preverili smo 19 poslov, od katerih je bilo šest takih, pri katerih so se pojavile nepravilnosti, povezane s slabim gospodarjenjem s sredstvi, kartelnim dogovarjanjem in podobno," je ob zaključku revizije za našo rubriko Fokus povedal predsednik nadzornega sveta Darsa Andrej Šušteršič.

Ker je bil v zadevi Dars v času, ko ga je vodil Valentin Hajdinjak, že zaključen del kriminalistične preiskave in ker so kriminalisti potrdili sum storitve kaznivih dejanj ter vložili prve kazenske ovadbe, hkrati pa so tako notranje kot zunanje revizije pokazale več tveganj za nepravilnosti in negospodarno ravnanje z državnimi sredstvi, smo izjavo Vrtovca označili za napačno.

Ko so kriminalisti NPU aprila 2023 v zadevi Dars preiskali stanovanje Valentina Hajdinjaka, so mu pri tem zasegli tudi njegov mobilni telefon. Na njem naj bi po neuradnih informacijah med drugim v kriptirani aplikaciji Signal odkrili skupino Dars, v kateri so bili poleg Hajdinjaka še takratni predsednik NSi Matej Tonin, njegov naslednik Jernej Vrtovec in dolgoletni tajnik NSi Robert Ilc.

Tako naj bi naleteli na dokaz, na podlagi katerega so preiskavo v zadevi Dars razširili še na štiri poslance Nove Slovenije - Mateja Tonina, Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata.

Tudi to preiskavo vodi Specializirano državno tožilstvo, ki je pred nekaj dnevi, v začetku februarja, zoper četverico vložilo obtožni predlog.

Ker se je vodstvo NSi na obtožnico odzvalo zelo ostro, smo Vrtovca vprašali, ali se mu očitki o politično motiviranem postopku in o uporu proti takšni pravni državi ne zdijo pretežki.

"Ne, ker smo poslanci takrat z nadzorom ravnali zakonito. Mene in poslanca Jožefa Horvata v nadzoru ni bilo, bila pa sta dva poslanca koalicije. Zakaj sem zdaj jaz obtožen s strani tožilstva in zakaj dva poslanca koalicije, Bakovič in Uranič, nista v postopku? Se vam ne zdi to smešno? Vsak državljan Republike Slovenije lahko poda tovrstno pobudo na KNOVS," je odgovoril.

Ob tem je problematiziral tudi dejstvo, da postopek vodi SDT, ki ga vodi višja državna tožilka Darja Šlibar, mati predsednice podmladke Gibanja Svoboda Nike Podakar.

Na podlagi česa primer obravnava Specializirano državno tožilstvo, smo vprašali Vrhovno državno tožilstvo.

"V zadevi, o kateri poizvedujete, je Vrhovno državno tožilstvo RS na podlagi prvega odstavka 198. člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) odločilo, da je podana pristojnost Specializiranega državnega tožilstva RS. Navedena zadeva namreč temelji na ugotovitvah in dokumentaciji, ki so bile pridobljene v predkazenskem postopku v drugi zadevi, ki jo že vodi SDT in gre tako za povezano zadevo iz tretjega odstavka 192. člena ZDT-1," so nam odgovorili.

Odločitev, da postopek vodi SDT torej ni sprejela Šlibar, pač pa nadrejeno Vrhovno državno tožilstvo, ki ga vodi generalna državna tožilka Katarina Bergant.

Spomnimo, dva tedna po razkritjih in le dan po odstopu Hajdinjaka z vrha Dars so člani parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) pod vodstvom predsednika, poslanca NSi Janeza Žaklja, 7. novembra 2023 na Generalni policijski upravi opravili nenapovedan nadzor.

Policiji so predali seznam 15 telefonskih številk z zahtevo, naj jim sporočijo, ali se zoper te osebe izvajajo prikriti preiskovalni ukrepi oziroma ali kriminalisti prisluškujejo njihovim telefonom.

Na seznamu so bile telefonske številke nekaterih glavnih akterjev zgodbe o Darsu – poleg Valentina Hajdinjaka, Damijana Jaklina in Gašperja Bedenčiča še telefonske številke takratne "hišne" odvetnice Darsa Nine Zidar Klemenčič, avtoprevoznika Enesa Draganovića, koprskega poslovneža iz afere Litijska Sebastjana Vežnaverja, telefonski številki nekdanjih Vrtovčevih sodelavcev – nekdanje predstavnice za odnose z javnostmi na ministrstvu za infrastrukturo Julije Kramar in aktualnega vodje kabineta ministra Boštjančiča Klemna Babnika – pa tudi generalnega sekretarja SDS Boruta Dolanca in glavnega tajnika NSi Roberta Ilca.

Nihče od njih ni podal pisne oziroma uradne prijave za nadzor nad prisluškovanjem njihovim telefonskim številkam. Junija 2024 je Državni zbor uradno sporočil, da takšne prijave ne obstajajo. Zahtevo za njihovo posredovanje smo vložili zaradi nasprotujočih si izjav predsednika Knovs Janeza Žaklja. Ta je sprva trdil, da so bile prijave anonimne, nato pa je "obrnil ploščo" in dejal, da so bili prijavitelji komisiji znani ter da so jih kot anonimne navajali zgolj zato, da bi jih zaščitili kot vir.

Tudi Vežnaver je javno potrdil, da uradne prijave komisiji nikoli ni podal. Na vprašanje, ali je podal pisno prijavo, zaradi katere se je njegova telefonska številka znašla na seznamu, je odgovoril: "Ne, nisem, nisem."

To je prvi razlog, zaradi katerega so se poslanci NSi znašli pod bremenom obtožbe, da so zlorabili svoj položaj, saj naj bi Knovs izkoristili za pridobivanje sicer tajnih podatkov o odprti kriminalistični preiskavi. Prav obtoženi štirje poslanci – Žakelj, Tonin, Vrtovec in Horvat – so namreč 3. novembra 2023 v tako imenovani tihi sobi Državnega zbora sprejeli sklep, da komisija na policiji opravi nenapovedan nadzor, čeprav za to niso imeli pisnih prijav.

Drugi razlog, izhaja neuradno iz ovadbe in obtožnega predloga, da naj bi izdali tajne podatke. V prej omenjeno skupino na Signalu naj bi namreč Tonin na dan opravljenega nadzora, uro in pol kasneje, zapisal: "Nadzor opravljen. V zadnjih dveh letih ni bil odrejen prisluh zoper nobeno številko na listi."

"Top!" je na sporočilo odgovoril Vrtovec, medtem ko je Ilc v sporočilu zapisal "Ok".

Ker je bila odločitev, da postopek vodi SDT, sprejeta na Vrhovnem državnem tožilstvu, kjer vodstvo ni sorodstveno povezano z vodstvom podmladka Gibanja Svoboda, in ker so se štirje poslanci v preiskavi znašli zaradi odločitve o izvedbi nenapovedanega nadzora in suma izdaje tajnih podatkov – ne pa zaradi samega nadzora, ki je potekal nekaj dni pozneje –, smo izjavo Vrtovca, da ne gre za pretežke obtožbe preiskovalnih organov, ki jim očitajo politično motivirano delovanje, označili za napačno.

Anže Logar je minuli teden v predvolilnem intervjuju na vprašanje, kaj je bila prelomna točka, zaradi katere se je po 25 letih v politiki in skoraj 15 letih dela v poslanski skupini SDS odločil zapustiti Janševo stranko, izpostavil neustrezno reakcijo ob aferi o "tretju jajcu", povezani z Andrejem Vizjakom.

Čeprav je bil Logar v SDS v samem vrhu stranke – predsednik njenega sveta in član izvršilnega odbora –, je za neukrepanje obtožil Novo Slovenijo. Dejal je: "Ja, ampak recimo takrat bi lahko koalicijska stranka, recimo Nova Slovenija, potegnila neko potezo kot zunanja koalicijska stranka, ne kot aktivni predstavnik neke politične stranke."

Vrtovca smo zato vprašali, ali je po njegovem mnenju NSi takrat ravnala pravilno, ko je ob aferi stala ob strani SDS, katere član je bil Vizjak. Najprej je odgovoril Logarju: "Če se s tem takrat ni strinjal, bi lahko odstopil kot minister. V primeru Vizjaka tudi Eva Irgl ni ravnala v skladu s pričakovanji, ki jih je imel Anže Logar."

Nato je nadaljeval z odzivom svoje stranke: "Kar se tiče naše stranke, mi takrat Vizjaka nismo podprli."

Na podvprašanje, da niso potegnili konkretnih posledic – na primer izstopa iz koalicije, odstopa z ministrske funkcije ali javne kritike Vizjakovih dejanj – pa je Vrtovec odgovoril: "Smo, smo. Preverite javne izjave Mateja Tonina in boste videli."

Pogovori med Andrejem Vizjakom in Bojanom Petanom so bili objavljeni 18. oktobra 2021. Dva dni po tem se je vodstvo stranke NSi srečalo z Vizjakom in se z njim pogovorilo o spornih posnetkih.

Ob tem je Tonin dodal, da mora imeti vsak človek v normalni družbi pravico in možnost povedati svojo zgodbo. "Da pove svoje razloge, kontekst in okoliščine. Zdi se mi korektno, da mu damo priložnost, da pove, kako je do tega prišlo, kaj se je zgodilo, in da potem na podlagi teh stvari delamo konkreten zaključek."

Tonin je nekaj dni kasneje v naši večerni oddaji 24UR Zvečer, po pogovoru znotraj stranke dejal, da so bile besede Vizjaka posnete na nezakonit način v zasebnem pogovoru, neprimerne in nedostojne. In da je zato izgubil njihovo zaupanje: "NSi je resna stranka in smo kredibilen koalicijski partner, tako da nikoli ne gremo na prvo žogo, vedno stvari preverimo in tistim, ki so česa obtoženi, damo možnost, da se o stvareh izrečejo. Potem se med seboj temeljito pogovorimo in sprejmemo odločitev. Z ministrom Vizjakom smo se temeljito pogovorili, predstavil nam je svoje razloge za ta pogovor in tudi vsebino, sam sem se pogovoril tudi s predsednikom vlade. Na podlagi pogovorov ... To sem želel najprej povedati gospodu Vizjaku in ne v kamero, kot so nekateri želeli, ampak po vsem tem minister Vizjak ne more več računati na podporo NSi."

Interpelacija takratnega ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka, ki je bila v Državnem zboru obravnavana 18. decembra 2021, ni uspela, čeprav je takratna opozicija enotno glasovala za njegovo razrešitev. Vizjak je tako ostal na ministrskem položaju. Za interpelacijo je glasovalo 43 poslancev, kar pomeni, da so za njegovo razrešitev zmanjkali trije glasovi.

Vseh sedem poslancev Nove Slovenije je glasovanje obstruiralo.

Kaj bi se zgodilo, če bi NSi glasovala za Vizjakovo razrešitev, če je ta – kot je v javnosti povedal Tonin – izgubil njihovo zaupanje?

Ker so za uspešno interpelacijo zmanjkali trije glasovi, bi bila opredelitev Nove Slovenije ključna za politični izid glasovanja.

Poslovnik Državnega zbora sicer ne določa posebnega pomena obstrukcije glasovanja, vendar je dejstvo, da se v evidenci glasovanj beležita le glasova "za" in "proti". Glas "vzdržan" ni posebej zabeležen in se vodi enako kot odsotnost. Obstrukcija glasovanja se tako formalno obravnava kot neopredeljenost do interpelacije.

Ker Nova Slovenija v času afere "glupi davki" ni glasovala za razrešitev Vizjaka, čeprav je Tonin dejal, da na njihovo podporo ne more več računati, smo izjavo Vrtovca označili kot previdno.

Lansko pomlad je policija enega najvidnejših članov Nove Slovenije – državnega svetnika in župana Svete Trojice v Slovenskih goricah Davida Klobaso – za volanom kar dvakrat ujela pod vplivom alkohola.

Vrtovec danes pravi: "Takrat sem ga poklical, po telefonu sva govorila, dal sem mu podporo. Je dober župan. Lahko rečem eno stvar: naj volivke in volivci – letos so lokalne volitve – presodijo, ali je to, kar je počel, prav ali ni prav. Sam pa naj povem, da za volan vedno trezen in ne pod vplivom substanc. To, kar je on naredil, ni prav. Dal je daljši zapis na Facebook in se opravičil, vendar to ni bilo v redu."

Na vprašanje, ali bi moral odstopiti, je dodal: "Še enkrat pravim: jaz osebno bi odstopil. Če bi bil pod vplivom substanc ali alkohola, ne bi več opravljal funkcije poslanca ali predsednika stranke."

Prvič je Klobasa napihal v začetku maja 2025 na Ptuju. Policisti so mu izrekli prepoved nadaljne vožnje in zoper njega podali obdolžilni predlog. Kljub prepovedi vožnje pa je Klobasa konec maja 2025 v Mariboru znova sedel za volan in bil ob policijski kontroli ponovno pozitiven na alkotestu. Preizkus alkoholiziranosti naj bi pokazal 0,32 mg alkohola na liter izdihanega zraka. Ker je vozil kljub prepovedi, so mu avtomobil tudi zasegli.

Klobasa takrat ni odstopil ne kož župan ne kot državni svetnik. V Novi Sloveniji, katere član je – stranko je takrat vodil Matej Tonin –, so se odzvali z besedami, da je župan okoliščine dogodka pojasnil že v zapisu na Facebooku: "Prav je, da je napako priznal, se opravičil in da zanjo prevzema polno odgovornost."

Ker Vrtovec vožnje pod vplivom alkohola ni relativiziral, temveč je dejanje župana Klobase izrecno obsodil in ni trdil, da odstop v takšnih primerih ni potreben, hkrati pa je jasno povedal, da bi sam v primeru vožnje pod vplivom alkohola odstopil z vseh političnih funkcij, njegova izjava ni v nasprotju z dejstvi in jo je mogoče označiti za pravilno. Gre za jasno izražen osebni standard politične odgovornosti.