Prepolovljena ekipa kirurgov za težke operacije oči – daljše čakalne dobe?

Vitreoretinalni kirurgi pomagajo tistim bolnikom, ki imajo obolenja steklovine ali mrežnice – gre torej za različne posege globoko v notranjosti očesa. Pred letom dni je na očesni kliniki ljubljanskega kliničnega centra tovrstne posege opravljajo pet izkušenih kirurgov specialistov in en specialist kirurg, ki se je uvajal za področje vitreoretinalne dejavnosti. A po enem letu je kazalo, da bodo ostali samo z dvema kirurgoma. Marko Šulak je že v začetku leta zapustil UKC in danes dela kot "svobodnjak" v več oftamoloških centrih po državi. Ena kirurginja je porodniško odsotna, specialist kirurg, ki se je uvajal, pa naj bi odšel v zasebni zdravstveni center na Štajerskem.

Odpoved je dal še Xhevat Lumi, to je tisti oftalmolog kirurg, ki je pred šestimi leti kot prvi v Sloveniji presadil avtologno mrežnico. Dotlej je bilo opravljenih le 20 tovrstnih posegov na svetu. A so Lumija očitno uspeli zadržati v UKC, saj je, kot so potrdili v bolnišnici, preklical odpoved, generalni direktor Marko Jug pa je to sprejel.

A vse to kaže, kako krhek je sistem, kjer določen program sloni na peščici specialistov. Če ti zapustijo zdravstveno ustanovo, se lahko program hitro sesede. Podobna situacija se je pred leti zgodila denimo na programu otroške srčne kirurgije.

UKC edini javni zavod, ki opravlja vitrektomijo

Bolniki lahko preko napotnice pridejo do vitrektomije v dveh zdravstvenih ustanovah v Sloveniji – v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in v Očesnem kirurškem centru Studio na ljubljanskem Viču. V UKC Ljubljana je konec septembra na vitrektomijo čakalo 66 bolnikov, od tega 12 nad dopustno dolgo. To je sicer manj kot leto poprej, a z odhodom kirurgov bi se lahko te čakalne dobe podaljšale, saj bi program slonel le na dveh operaterjih. A na UKC mirijo: "Ker se zavedamo problematike, za delo na področju vitreoretinalne kirurgije že usposabljamo še nekaj kirurgov."

Očesni kirurški center Studio je zasebni center, ki pa ima podeljeno koncesijo. V njem pa vitrektomijo izvaja Mojca Globočnik-Petrovič, sicer predstojnica očesne klinike UKC Ljubljana. V UKC je namreč zaposlena 70 odstotkov, v Studiu 20 odstotkov delovnega časa, na medicinski fakulteti pa 10-odstotno. Ob odhodih kirurgov naj bi se predstojnica v UKC dodatno angažirala, saj da želi rešiti program. Globočnik-Petrovičeva z nami sicer ni želela govoriti.

In ti ustanovi naj bi bili tudi edini v Sloveniji, ki opravljata vitrektomijo. Pri nekaterih zasebnikih smo preverjali, ali opravljajo ta poseg, med drugim tudi v Očesnem kirurškem centru dr. Pfeifer, kjer, sodeč po njihovi spletni strani, sodelujejo tudi s Šulakom. A so le pojasnili, da na napotnico opravljajo posege sive mrene, ne pa tudi, ali opravljajo vitrektomijo samoplačniško.

Obrnili smo se tudi na Medicinski center Vid, kjer deluje oftalmolog Franc Šalamun, kjer naj bi deloval Lumi po odhodu z UKC Ljubljana. A na naša vprašanja niso odgovorili. Na UKC Ljubljana sicer pravijo, da je Lumi pri njih trenutno zaposlen za polni delovni čas. Na vprašanje, ali bi se lahko to spremenilo – torej da bi se zaposlil tudi drugje –, pa so dodali, da s to informacijo trenutno ne razpolagajo.

Bolniki na operacije oči v tujino

Kot ocenjuje oftalmolog Matej Beltram, se te operacije samoplačniško verjetno v Sloveniji ne opravljajo, saj potrebe za to niti ni. Operacije so namreč drage – ZZZS plača blizu 2670 evrov na operacijo. Bolniki, ki na operacijo oči čakajo predolgo, pa se raje odločijo za samoplačništvo v tujini – mnogi na znani zagrebški očesni kliniki. Pri tem jim pa še ZZZS povrne znesek, ki bi ga odšteli za opravljanje te storitve v Sloveniji. Če se bolnik odpravi na poseg k zasebniku v Sloveniji, ne bo dobil povrnjenega denarja.

Slovenski bolniki se danes odpravljajo na Hrvaško zlasti po lasersko operacijo odstranjevanja dioptrije, za kar jim ZZZS ne povrne stroškov, saj se ta storitev tudi v Sloveniji ne krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Dobijo pa povrnjene stroške za storitve, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in bi za storitev v Sloveniji morali čakati nad dopustno dolgo. V takem primeru sami plačajo operacijo, nato pa jim na podlagi vloge ZZZS povrne stroške, a le toliko, kot je bila vrednost storitve oz. toliko, kolikor bi zanjo krilo obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji. Zavod za zdravstveno zavarovanje je v lanskem letu povrnil stroške za 41 očesnih operacij, ki so bile opravljene v tujini. Skupni znesek je skoraj 24.000 evrov.