Preprodaja zdravila Ozempic: 'Danes sem založila za 10 punc, to je 1500 evrov'

"Zakaj ne, ker eni res dobičke delajo iz tega. Delam tako, da mi nakažejo na račun," je le eno v seriji pojasnil preprodajalke Ozempica, ko smo se dogovarjali za nakup. Da ponuja zdravilo Ozempic, smo zasledili na družbenem omrežju, zato smo jo kontaktirali in se o nakupu dogovorili preko telefonskega pogovora. S ključnim razlogom, da ozaveščamo javnost o nevarnostih črnega trga. V pogovoru nam je povedala, da ji denar za Ozempic nakažejo neposredno na račun. "Jaz založim. Danes sem založila za 10 punc, to je 1500 evrov. Bom vam jaz poslala podatke, ko mi nakažete, mi samo sporočite. Jaz če naročim 0,25, je isto 150, 140, odvisno, če jih naročite več." Pa gre za ustaljeno dobavno verigo? "Jaz temu fantu plačam, on mi naroči, dela v UKC-ju, iz centralne lekarne mi potem to dobimo."

Spletni forumi so preplavljeni s ponudniki, kontaktirali smo še druge preprodajalce. Nekateri so nam v roku pol ure poslali ponudbo v elektronskem sporočilu: "Cena je 170 evrov za 1 miligram. Je original iz lekarne, cena 500 evrov za celoto. Cena je 250 evrov, možen je osebni prevzem." 

Ozempic na beli recept predpisujejo tudi zobozdravniki, ginekologi, kirurgi. Lani so ga največkrat predpisali družinski in splošni zdravniki, internisti, v sedmih odstotkih celo zdravniki brez formalnih podiplomskih znanj, torej brez specializacije.

"Stomatologi, ginekologi, vsi ga predpisujejo. Za te sigurno vemo, da nimajo celostnega pristopa zdravljenja debelosti. In je zelo škodljivo, da predpisujejo ta zdravila. Morda jih predpisujejo kar nekim znancem ali ne vem komu, ki pač bi naj shujšali, ampak če ne nudijo opore, so naredili medvedjo uslugo tistemu pacientu," opozarja endokrinologinja dr. Marija Pfeifer. "Jaz nisem niti ene škatle v življenju predpisala, zato ker se držim pravil. Ozempic je namenjen samo bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2, za katere je to krasno zdravilo," je jasna.

Leta 2019, ko je postal dostopen na našem trgu, je bilo izdanih 2.500 zelenih receptov, lani že slabih 41 tisoč, kar je 16-krat več. En recept lahko vključuje več izdaj zdravila, lani jih je bilo 64 tisoč. Doslej smo iz zdravstvene blagajne plačali 21 milijonov evrov.

Na beli recept ga dobijo tisti, ki želijo shujšati in zanj plačajo 63 evrov po odmerku. Leta 2019 je bilo 7 izdaj zdravila, lani že slabih 14 tisoč. Doslej dobra dva milijona evrov lastnega denarja za hujšanje.

Zdravilo Ozempic sta lani na beli recept dobili 1902 osebi. Med njimi je bilo največ žensk. Najpogosteje so ga uporabljale ženske, stare med 45 in 54 let. Za med 55 in 65 odstotkov izdanih zdravil Ozempic na bele recepte ni mogoče ugotoviti, kdo ga je dejansko prejel. Zato na NIJZ predvidevajo, da je prejemnikov zdravila verjetno še enkrat toliko. Med njimi pa so tudi tuji državljani.

Kardiolog dr. Marko Gričar v Zdravstvenem centru Lorena zdravilo Ozempic predpisuje pacientom s prekomerno telesno maso, to je indeks telesne mase nad 27 do 30, s pridruženimi boleznimi, ki predstavljajo dejavnik tveganja za srčno-žilno obolenje ali umiranje. Zavedamo pa se, tako Gričar, da učinkovitega zdravljenja debelosti brez zdravljenja z zdravili ni. "Med boleznimi je tudi debelost in seveda o tem empatično spregovorimo. Najprej je treba narediti določene preiskave, laboratorijske preiskave, meritev telesne sestave s prehransko analizo. Informiranje pacienta oziroma izobraževanje, kako spremeniti življenjski slog. Nato ima še pregled pri zdravniku, ki pregleda vse argumente za zdravljenje."

 Določene paciente tudi zavrnejo

Določene paciente tudi zavrnejo, pravi Gričar. "Pridejo pacienti, ki si želijo, da bodo lahko v stare kavbojke zlezli, da bodo lepši na plaži. Verjetno ima težave s samopodobo ali pa je zapadel v modne trende. To niso naši pacienti. Ni tukaj pisarna ali pa avtomat za izdajanje receptov. Gre za dolgotrajno celostno zdravljenje bolezni, ki mora biti izredno korektno do pacienta, do stroke, do zavarovalnice."

Po besedah obeh strokovnjakov je nujen celostni pristop. K hujšanju ne moremo pristopati tako, da nekomu predpišemo Ozempic in ga pustimo, dodaja Pfeifer. "Najprej mora ozavestiti vzroke, zakaj mu je telesna teža narasla. Tu rabimo psihologa, če hočemo, da bolnik vzdržuje doseženo telesno težo. Če teh svojih anomalij ne odpravi, je obsojen na dvig telesne teže po ukinitvi zdravila." Paciente je treba naučiti telesnih vaj in kako vnašati dovolj beljakovin pri hrani. Študije namreč kažejo, tako Pfeifer, da 90 odstotkov ljudi v prvem letu dobi približno 70 odstotkov izgubljene teže nazaj, potem pa počasi še ostalo.

Gre za dolgotrajno zdravljenje, opozarjata. Če nenadoma prenehamo z jemanjem, se kilogrami vrnejo. 90 odstotkov ljudi v prvem letu dobi 70 odstotkov izgubljene teže nazaj. "Je pa potem treba seveda človeka naučiti, da bo prisvojil za vse večne čase zdrav življenjski slog," izpostavlja endokrinologinja. Gričar pa, da zdravljenje hipertenzije, sladkorne bolezni, depresije in tudi debelosti zahteva kronično zdravljenje. "To smo se mi slepili, da bomo dosegli znižanje telesne mase, potem pa ukinili zdravje. Je približno tako, kot bi vi v sobi imeli prižgano luč. Vi imate svetlo, luč ugasnete in računate, da bo še kar svetlo. Moramo biti na preži. To je trajno zdravljenje." 

Da so znani stranski učinki jemanja Ozempica slabost, bruhanje, driska, celo zaprtje. To se pojavlja pri visokem odstotku, tako Pfeifer, zato se to zdravilo odmerja postopoma, začne se z majhno dozo. Po besedah Gričarja bo "okrog 15 odstotkov pacientov poročalo o napetosti v trebuhu, krčih, včasih je lahko driska, nekateri tudi bruhajo, zdravila ne prenašajo".

Pfeifer povzema ugotovitve študij, da ima zdravilo lahko tudi hude stranske učinke. "Eden od desetih razvije zelo hudo utrujenost, sindrom utrujenosti. Predvsem tisti, ki zelo hitro hujšajo. Med tem hujšanjem, kot med vsakim drugim, se izgublja mišično maso. V nekaterih študijah je bilo 40 odstotkov izgubljene teže na račun mišične mase. Zadnje negativne ugotovitve so, da je pri bolnikih, ki so dobivali Ozempic ali pa semaglutid, pojavnost degeneracije rumene pege enkrat večja, kot pri enako stari populaciji, ki ga ni dobivala. Opisujejo se še vnetja mrežnice."