Na drugem koncu lestvice je največja občina Ljubljana, ki je v tem času za projekte nabrala več kot 101 milijon evrov ali četrtino letnega proračuna mesta.
Nepopolni podatki
Ob teh številkah je treba povedati, da gre za podatke, ki jih iz občin pošiljajo Ministrstvu za finance. In niso popolni, kot se je izkazalo: iz Občine Vransko, denimo, so nam poslali potrdila o sedmih projektih v zneskih med nekaj sto tisoč pa vse do tri milijone evrov pri tistih, kjer nastopa več sosednjih občin skupaj. V Velikih Laščah so v letih 2009 in 2010 počrpali 1,2 milijona iz sredstev Evropskega sklada. Tudi v Občini Log - Dragomer so za sedem projektov dobili več kot 400.000 evrov, potrjen pa je še en za kar devet milijonov, so sporočili z občine. Pri Ankaranu poudarjamo, da so prve volitve v organe te občine izvedli šele v okviru rednih lokalnih volitev leta 2014.
MF: najmanj počrpali v Nazarjih, največ v Ljubljani
Tri občine z najmanj počrpanimi sredstvi med 2007 in septembrom 2018 so po podatkih Ministrstva za finance Nazarje, Dobrova - Polhov Gradec in Gornji Petrovci – to je tudi najbolj zadolžena občina na prebivalca; 1847 evrov na vsakega od 2106 prebivalcev.
Najbolj učinkovita je Ljubljana, ki ji z več kot polovico manjšimi zneski sledita Kranj in Koper.
MF: nekateri 30 evrov na prebivalca, drugi kar 14.500
Dobrova - Polhov Gradec, Ig, Nazarje so z vsotami od 30 do 60 evrov tri najslabše uvrščene glede na počrpan denar na prebivalca, najboljša pa je s skoraj 14.500 evri Občina Grad, za njo pa Kostel in Velika Polana. Še vedno gre za podatke, kot so jih občine poslale Ministrstvu za finance.
Podatki o črpanju denarja, ki smo jih dobili od Ministrstva za finance, se lahko od dejanskega stanja razlikujejo tudi zato, ker so občine nekatere projekte že izvedle in zanje dobile sredstva iz Bruslja, drugi projekti pa so lahko samo prijavljeni in potrjeni, denar iz Bruslja za povračilo stroškov bodo občine dobile na račun, ko bodo končani – če Komisija ne bo ugotovila nepravilnosti pri izvedbi ali financiranju. Sredstva evropske kohezijske politike lahko sicer občine črpajo po obdobjih; v prvem med letoma 2007 in 2013 je bilo na voljo 4,1 milijarde, v drugem, ki se je začelo leta 2014, konča pa se leta 2020, pa 3,1 milijarde.
* Podatek o številu prebivalcev smo vzeli iz dokumentov Ministrstva za finance in Statističnega urada na dan 1. 1. 2017.
KOMENTARJI (112)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.