Preverjanje izjav: zadnje soočenje pred volilnim molkom

"Meni je izredno všeč ta koncept, da kopirajo našega. Gre za znižanje DDV na 16 odstotkov, na potrošniško košarico pa na 5 odstotkov. Ker pa nihče nima ideje, kaj bi se zgodilo, če bi trgovci na račun DDV začeli dvigovati marže, moramo tukaj predvsem nadzirati morebitna kartelna dogovarjanja," pravi Zoran Stevanović.

Dr. Marjan Kos za dejstva pojasnjuje: Področje davka na dodano vrednost (DDV) je, ker ta predstavlja pomemben vir financiranja EU, urejeno na ravni EU z Direktivo Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu DDV, ki jo v slovenski pravni red prenaša Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Temeljni koncept Direktive je, da harmonizira stopnje DDV med državami članicami. V ta namen določa splošno davčno stopnjo (ki ne sme biti nižja od 15 %) ter možnost določitve ene ali največ dveh nižjih stopenj (ki načeloma ne smejo biti nižje od 5 %). Nižje stopnje se lahko uporabijo samo za blago in storitve, določene v Prilogi III omenjene Direktive. Slednja med blagom in storitvami, za katere se po členu 98 tega akta lahko uvede nižja stopnja, ne navaja pogonskih goriv. Tudi druge določbe Direktive, ki omogočajo posebno obravnavo na področju energije, se nanašajo na druge kategorije energentov (npr. zemeljski plin, električna energija, toplotna energija). Ker morajo biti ukrepi na področju DDV, sprejeti v posamezni državi članici, v skladu s pravom EU, ureditev, v skladu s katero bi selektivno uvedli nižjo davčno stopnjo na pogonska gradiva, najverjetneje ne bi bila skladna s pravom EU.

"Če sproščamo blagovne rezerve, je treba omejiti točenje goriva na slovenskih črpalkah za tuje državljane in omejiti točenje za tiste, ki si delajo zaloge," pravi Luka Mesec (Levica, Vesna). Robert Golob (Gibanje Svoboda) pa: "To, kar je bilo kupljeno, je večinoma ostalo v Sloveniji. Ker smo sprostili blagovne rezerve, lahko tujce zdaj povsem legalno tudi omejimo. Inšpektorji so že na terenu."

Dr. Marjan Kos za Dejstva pojasnjuje: Zakon o državnih blagovnih rezervah (ZBR-1) dopušča sprejemanje določenih interventnih ukrepov v primeru motenj pri preskrbi z nafto ali v drugih kriznih razmerah. Vlada je v skladu z 59. členom tega zakona predlagala tudi prepoved izvoza naftnih derivatov in omejitev njihove porabe na trg v RS. Posamezne ukrepe, po katerih vlada lahko poseže v primeru takih razmer določa 56. in 60. člen tega zakona. Zakon določa tudi možnost omejitve uporabe samo na prednostne uporabnike, ki pa so v zakonu izrecno odločeni: Gre npr. za policijo, Slovensko vojsko ali intervencijska vozila, ne pa npr. uporabnike opredeljene po državljanstvu. Izhodišče za tovrstno zakonsko ureditev predstavlja 20. člen Direktive o obveznostih držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov, ki pa državam ne daje splošnega pooblastila za sprejemanje diskriminatornih ukrepov ali prepoved izvoza. Ukrep omejitve uporabe naftnih derivatov le na slovenske državljane bi lahko predstavljal kršitev prava EU, ki prepoveduje diskriminatorne ukrepe (tj. ukrepe, ki predstavljajo omejitve pretoka blaga med državami članicami EU na podlagi državljanstva) in omejevanje prostega pretoka blaga. Po pravu EU je sicer od te prepovedi odstopiti ob sklicevanju na javno varnost ali javni red, a te prepovedi ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med državami članicami. V takem primeru bi morali biti ukrepi, ki bi omejevali nakup in uporabo naftnih derivatov na slovenske državljane, strogo sorazmeren ukrep glede na resnost razmer, za zajezitev katerih se tak ukrep sprejema. Takšen ukrep bi bil tako z vidika prava EU vprašljiv in bi lahko pomenil kršitev določb o prostem pretoku blaga znotraj skupnega trga EU.

Izjavi Luke Mesca in Roberta Goloba smo označili kot "previdno".

Kdo ima prav, ko govorimo o trenutni ceni zemeljskega plina – Robert Golob (Gibanje Svoboda) ali Vladimir Prebilič (Prerod)?

Golob: "Energetska kriza leta 2022 je pognala cene plina na 300 evrov/MWh. Danes so na koliko?" – Prebilič: "Okoli 100." – Golob: "Ne, ne še. Danes so globoko pod 100 evrov/MWh." 

Leta 2022, ko je divjala energetska kriza, je cena megavatne ure plina na evropskih borzah presegla 300 evrov. Danes cena megavatne ure plina na vodilni evropski borzi za trgovanje z energenti znaša 59,3 evra. Trditev Roberta Goloba, da so cene plina globoko pod 100 evri, torej drži. 

Izjava Vladimirja Prebiliča, da so okoli 100 evrov, pa ne drži.

Zoran Stevanović, predsednik Resni.ce pravi: "Ljudje so pripravljeni plačevati davke, vendar ne tako visokih, saj vedo, kam gre njihov denar: v korupcijo, 3,5 milijarde evrov, v neupravičene socialne transferje in v nevladne organizacije, ki ne delujejo v korist družbe."

Zoran Stevanović je, ko je govoril o financiranju, med drugim izpostavil nevladne organizacije, ki po njegovem mnenju "ne služijo v korist družbi". 

V Sloveniji deluje 27.391 nevladnih organizacij. Med največje sodijo Rdeči križ Slovenije, Karitas, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Zveza Sožitje – pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, Zveza paraplegikov Slovenije itn. Za omenjene nevladne organizacije nikakor ne moremo reči, da ne delujejo v korist družbe. Stevanovićevo izjavo zato označujemo z "ne drži".

Potem ko smo prepotovali Slovenijo, smo se vrnili v studio POP TV, kjer je voditeljica Petra Kerčmar še zadnjič pred nedeljskimi volitvami soočila predsednike devetih političnih strank, ki v zadnjih anketah Mediane kotirajo najvišje.

V studiu so bili Robert Golob, Janez Janša, Jernej Vrtovec, Anže Logar, Luka Mesec, Matjaž Han, Zoran Stevanović, Jasmin Feratović in Vladimir Prebilič.

Tudi tokrat ste lahko spremljali preverjanje njihovih izjav v živo. To je počela izkušena novinarska ekipa rubrike Dejstva pod vodstvom urednice Alenke Marovt.

Vsebino sta podprla priznana strokovnjaka, pravnik dr. Marjan Kos in in ekonomistka dr. Mejra Festić.