Preverjanje izjav: dva pogleda, ena država

Janša pravi: "Če je nekdo, ki se razglaša za nevladno organizacijo, financiran neposredno od vlade in je odvisen od njene dobre volje, pa ne dela nekaj dobrega, kar vsi opazimo – kot na primer gasilci – ali ne prispeva h kulturi, kot kulturna društva, ampak kolesari takrat, ko je določena politična opcija na oblasti, potem to niso nevladne organizacije. To je politična paravojska, ki ne prijavi volilne kampanje, ki se lahko financira iz tujine in ki dela vse mogoče brez kakršnega koli nadzora. Zaradi mene naj kolesarijo, naj protestirajo, ampak za svoj denar. In tukaj bomo pipice zaprli." 

Dr. Marjan Kos za Dejstva pojasnjuje: Samo dejstvo, da se nevladna organizacije financira iz javnih sredstev tej organizaciji ne jemlje njenega statusa nevladne organizacije po Zakonu o nevladnih organizacijah. Zakon namreč financiranje nevladnih organizacij celo navaja med nalogami pristojnih ministrstev, zato javno financiranje po veljavni ureditvi samo po sebi ne more biti sporno. Pri tem se dolžnost države, da zagotovi možnost združevanja ter delovanje nevladnih organizacij, razteza tudi na situacije, ko te nasprotujejo idejam ali zahtevam oblasti, saj je to eno od jamstev političnega pluralizma. Nevladne organizacije so tako pomembne za ustrezno delovanje demokratičnih mehanizmov. V zvezi z delovanjem posameznih nevladnih organizacij, posebej v manjših državah, kot je Slovenija, kjer je možnost pridobivanja zasebnih finančnih sredstev lahko omejena, prav javno financiranje lahko predstavlja nujni pogoj za zmožnost delovanja takih organizacij.

Neodvisnost nevladnih organizacij se po zakonu zagotavlja predvsem s prepovedjo, da bi imeli predstavniki države, samoupravnih lokalnih skupnosti, drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil, mednarodnih medvladnih organizacij, političnih strank, sindikatov, zbornic in gospodarskih družb, ter fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost, ali predstavniki drugih oseb, ki niso nepridobitne, v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora nevladne organizacije skupaj četrtino ali več glasov. Nevladna organizacija tudi ne sme biti organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica, prav tako je ne sme ustanoviti politična stranka.

Kljub večji možnosti omejitev v primeru v kontekstu financiranja v povezavi z volitvami in političnimi gibanji pa dejstvo, da se nevladna organizacija financira s sredstvi iz tujine, samo po sebi ne more biti pravno sporno. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je že potrdilo, da je možnost pridobivanja financiranja iz tujine del pravice do združevanja tovrstnih organizacij po 11. členu Evropske konvencije za varstvo človekovih pravic. Pri tem velja posebej opozoriti na sporne prakse glede omejevanja delovanja nevladnih organizacij, ki se financirajo iz tujine (npr. na Madžarskem, v Rusiji, deloma tudi v Srbiji), kar sta v svojih sodbah ugotovili tako Evropsko sodišče za človekove pravice kot tudi Sodišče Evropske unije.

"Večina denarja gre humanitarnih organizacijah, prostovoljnim humanitarnim organizacijam. Na prvem mestu mislim, da je sicer osebna asistenca, to je pomoč invalidom. na drugem mestu sta Karitas in Rdeči križ, potem pa pridejo gasilci in tako naprej," trdi Robert Golob.

Krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij CNOVS v analizi obsega javnega financiranja nevladnih organizacij v letu 2024 ugotavlja, da največ javnih sredstev od proračunskih uporabnikov prejela Osebna asistenca Pomurja (16.744.815,76 EUR). Na drugem mestu je Zavod Brez ovir (12.473.592,02 EUR), na tretjem Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije (10.423.445,30). Gasilska zveza Slovenije je na sedmem mestu (7.452.467,99 EUR), Rdeči križ Slovenije na osmem (7.290.161,96 EUR). Zato izjavo Roberta Goloba, da sta drugem mestu Karitas in Rdeči križ, potem pa pridejo gasilci, označujemo kot previdno.

Golob pravi: "Veste, kaj pomeni genocid? Genocid pomeni, da je nek narod genociden v svoji naravi. To je bil razlog, da se nekateri ministri Svobode niso pridružili tej tožbi." 

Na eni izmed sej v preteklem tednu je vlada obravnavala predlog zunanje ministrice Tanje Fajon, naj se Slovenija pridruži tožbi Republike Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ) zaradi kršitev Konvencije o preprečevanju genocida, ki ga je zavrnila. Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida v 2. členu sicer določa, da "genocid pomeni katerokoli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom uničiti, v celoti ali delno, nacionalno, etnično, rasno ali versko skupino kot tako: (a) ubijanje članov skupine; (b) povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb članom skupine; (c) namerno povzročanje takšnih življenjskih razmer skupini, ki naj privedejo do njenega fizičnega uničenja v celoti ali delno; (d) uvajanje ukrepov z namenom preprečevanja rojstev znotraj skupine; (e) prisilno premeščanje otrok iz te skupine v drugo skupino."

Ta definicija vključuje dva elementa: (1) storitev enega od v Konvenciji navedenih ravnanj in (2) storitev teh dejanj s posebnim namenom uničiti določeno etnično, rasno ali versko skupino.

Odgovornost za preprečevanje in kaznovanje genocida po konvencijski definiciji nosijo države podpisnice konvencije, ki so v skladu s 34. členom Statuta Meddržavnega sodišča tudi edine lahko stranke v postopku pred ICJ. Po konvenciji za genocid ne more odgovarjati narod, pač pa tudi v takem primeru za ravnanja prebivalcev odgovarja država. Ta lahko odgovarja za kršitev svoje konvencijske obveznosti ne-izvršiti, preprečevati ali kaznovati genocid. Za kršitev obveznosti mednarodnega prava sicer v primeru individualne kazenske odgovornosti poleg držav lahko odgovarjajo tudi posamezniki, npr. visoki funkcionarji posameznih držav. Izjava Goloba, da genocid pomeni, da je narod genociden v svoji naravi, zato ne drži.

"Prej sem potreboval dve minuti, da sem tole odšraufal, ker smo se ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi zapletli v regulacijo. Ključna inovacija zadnjih dveh let je pritrjen zamašek, medtem ko v Ameriki razmišljajo o tem, da bodo poslali raketo na Mars," pravi Janša.

Pravnik dr. Marjan Kos za dejstva komentira: "Kritike, usmerjene na EU, z vidika pretirane regulacije so delno gotovo utemeljene, saj tudi nedavna poročila (npr. Draghijevo poročilo o konkurenčnosti EU) opozarjajo na omejitve, ki izhajajo iz prezapletenih postopkov in prepodrobneregulacije (t.i. upravno in regulativno breme). Vendar pa je po drugi strani treba opozoriti tudi na dejstvo, da EU na številnih področjih deluje kot vodilna sila na področju regulacije posameznih sektorjev, npr. varstva osebnih podatkov, okolja, varstva potrošnikov ter javnega zdravja. Raziskave namreč kažejo, da v tem delu prihaja do "evropeizacije" oziroma "bruseljskega učinka", ki se kaže v tem, da se evropski standardi širijo onkraj meja EU in standardi EU na omenjenih področjih postajajo globalni standardi." 

Izjavo janše smo zato označili za previdno.

"Zdaj povem, da vse obtožbe ... nedotakljivih v Sloveniji ni. Jih ni. Vam se zdi to smešno, ker ste pred sodiščem ravno takrat, ko so vam sodili, uprizarjali linč nad sodniki. Ampak ne, nedotakljivih ni. Kdorkoli je zagrešil kakršnokoli kaznivo dejanje, bo za to odgovarjal," je Janši očital Robert Golob. 

Janez Janša je bil v zadevi Patria na prvi stopnji na dve leti zapora in plačilo 37 tisoč evrov denarne kazni obsojen 5. junija 2013*. Soobtožena, nekdanji namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske Tone Krkovič in direktor Rotisa Ivan Črnkovič, sta bila obsojena na 22 mesecev zapora in plačilo enakega zneska.

Tisti dan se je pred sodno palačo na Tavčarjevi prvič zbrala množica več sto ljudi, ki je s skandiranjem in govori po megafonu glasno izražala podporo Janši. Na dan, ko je Janša začel prestajati zaporno kazen v zaporu na Dobu – 20. junija 2014 –, je bil ustanovljen tako imenovani Odbor 2014 – Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta je organiziral redne proteste pred sodiščem na Tavčarjevi v Ljubljani, pozneje tudi shode pred zaporom na Dobu, ter javno zahteval razveljavitev sodbe in izpustitev Janše. Predsednik Odbora je bil Aleš Primc, eden od pobudnikov ustanovitve pa Damir Črnčec.

Ker je pravica do zbiranja in združevanja ustavno varovana pravica – zapisana je v 42. členu ustave, ki določa pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj – je to tudi pravna podlaga za proteste. Prav tako so bili shodi Odbora 2014 prijavljeni in nadzorovani kot javna zbiranja. Policija je večkrat navedla, da protesti potekajo mirno. To pomeni, da ni bilo razlogov, da bi shode razpustili, kar bi sicer lahko storili skladno z veljavno zakonodajo, če bi na protestih prišlo do incidentov. 

Protesti pred sodiščem so potekali tudi v Celju, kjer so Janši sodili v zadevi Trenta. Sicer neprijavljen shod je v glavnem minil mirno, so pa celjski policisti obravnavali eno kršitev javnega reda in miru. Kot so sporočili s policijske uprave, je do kršitve prišlo, ko je na prizorišče pripeljalo vozilo ene od medijskih hiš, skupina zbranih pa je začela pljuvati in udarjati po njem. Udeleženec obračuna z novinarskim vozilom, šlo je za službeno vozilo RTV Slovenija, je močneje brcnil vanj, zato so ga policisti zaradi izvedbe postopka nameravali pospremiti do intervencijskega vozila, a se je uprl, zato so morali uporabiti pooblastila, so pojasnili policisti in sporočili še, da so kršitelju izdali plačilni nalog.

Izjavo Goloba, da je Janša pred sodiščem izvajal linč, smo označili za "Previdno".

"Trenutno v Gazi vlada relativni mir glede na to, kaj je bilo prej. To so dosegle velesile, ki so se o nekaterih stvareh dogovorile," trdi Janez Janša. Dejstva so naslednja: Čeprav Janez Janša pravi, da trenutno v Gazi vlada relativni mir, informacije, ki prihajajo s tega območja, govorijo o nadaljevanju nasilja.

Iz bolnišnice v Gazi so, kot navaja Slovenska tiskovna agencija, včeraj sporočili, da so prejeli trupla osmih ljudi, ki so bili ubiti v izraelskem napadu na policijsko vozilo. Napad naj bi se zgodil v kraju Az-Zawayda v osrednjem delu enklave. Pred tem so palestinski viri poročali tudi o izraelskem napadu v begunskem taborišču Nuseirat Refugee Camp, kjer so umrle štiri osebe.

Čeprav je 10. oktobra lani stopilo v veljavo premirje med Israel in Hamas, se nasilje na območju Gaze nadaljuje. Za kršitev premirja se medsebojno obtožujeta obe strani. Kot še navaja STA, je bilo po podatkih ministrstva za zdravje na območju Gaze od začetka premirja ubitih najmanj 663 Palestincev. Izraelska vojska trdi, da je bilo v tem obdobju ubitih najmanj pet izraelskih vojakov.

Za območje Gaze težko govorimo, da tam vlada mir. Ker pa ne vemo, kaj ima Janša v mislih, ko govori o relativnem miru, smo njegovo izjavo ocenili z "Previdno".

Soočenje pogledov, konceptov za našo prihodnost in tudi soočenje osebnosti. V mariborski Sodni stolp, ki ima dolgo zgodovino dvobojev, sta na duelnem soočenju Janez Janša in Robert Golob, ki jima javnomnenjske raziskave napovedujejo prvo in drugo mesto na nedeljskih parlamentarnih volitvah.

Tudi nocoj lahko v tem članku spremljate preverjanje njunih izjav v živo. To počne izkušena novinarska ekipa rubrike Dejstva pod vodstvom urednice Alenke Marovt.

Vsebino podpirata priznana strokovnjaka, pravnik dr. Marjan Kos in in ekonomistka dr. Mejra Festić.