Kdo je manipuliral pri izjavah o zdravstvu?

"Ta center (DC Bled) je v lasti Zavarovalnice Triglav, ki je v 60-odstotni državni lasti. Torej nam državna zavarovalnica privatizira zdravstvo," trdi Jasmin Feratović (Pirati). 

Diagnostični center Bled (DC Bled) je v večinski lasti zavarovalnic, in sicer Zavarovalnice Triglav, d. d., in Pozavarovalnice Sava (Sava Re). Leta 2019 sta družbi odkupili 80-odstotni delež, vsaka po 40 odstotkov. Drži pa, da je Zavarovalnica Triglav v 62,58-odstotni lasti države (prek ZPIZ in SDH).

Tina Bregant (NSi, SLS, Fokus) pravi: "Od leta 2022 do januarja 2026 je v čakalni vrsti 76 tisoč ljudi več. Toliko več čakajočih."

Po podatkih NIJZ je bilo septembra 2022, en mesec po nastopu Golobove vlade, število čakajočih 1.422.995, januarja 2026 pa 1.732.836. Število čakajočih se je v tem obdobju tako povečalo za skoraj 310 tisoč oziroma 21,8 odstotka, ne za 76 tisoč. Zato smo izjavo Tine Bregant ocenili kot neresnično.

Podatki NIJZ o številu vseh čakajočih (iz primerjalne analize NIJZ na dan 1. 9. 2022 in 20. 2. 2026)

1. 9. 2022: Število vseh čakajočih: 1.422.995

20. 2. 2026: Število vseh čakajočih: 1.732.836

Ob tem je NIJZ dodatno pojasnil: "V času od 1. 9. 2022 do 20. 2. 2026 se je skupno število vseh čakajočih povečalo iz 1.422.995 na 1.732.836 oziroma za 309.841 ali 21,8%. Če pa primerjamo samo čakajoče za storitve, ki so predmet spremljanja čakalnih dob (prvi pregledi, terapevtski in diagnostični postopki ter neznano) pa se je število povečalo iz 733.039 na 956.966 oziroma za 223.927 ali 30,5%."

Oceno izjave Tine Bregant smo zato spremenili v previdno. 

"Ko sprašujete, kaj je treba narediti, da ostanejo zdravniki v javnem zdravstvenem sistemu, vzpostaviti je treba javni zdravstveni sistem, ne državni," je prepričana Jelka Godec (SDS). 

Pravnik dr. Marjan Kos pojasnjuje – sicer drži, da ZZDej ureja zagotavljanje zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe. Po stališču Ustavnega sodišča je bistveno, da so zdravstvene storitve v okviru te službe dostopne vsakemu pacientu, ki jih potrebuje, ter da njihova dostopnost ni odvisna od tržnih razmer. V tem smislu je javna zdravstvena služba na področju zdravstva pretežno financirana iz javnih sredstev oziroma državnega proračuna ter predstavlja pravni okvir za uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave. 

Tudi ZZDej določa, da usklajeno in nemoteno opravljanje javne zdravstvene dejavnosti v javnem interesu zagotavljajo država in samoupravne lokalne skupnosti.Temeljni smisel zdravstvene službe je v njenem javnopravnem delovanju ter v solidarnem, medgeneracijskem zavarovalniškem pristopu. Ustava zagotavlja ekonomsko dostopnost oziroma socialno varnost na področju zdravstvenega varstva po načelu vsakomur po njegovih potrebah in s tem v sam pojem obveznih socialnih zavarovanj vgrajuje solidarnost. Ustavno sodišče je potrdilo tudi, da je razmejitev med javnim in zasebnim opravljanjem zdravstvenih storitev legitimen cilj, ki krepi javno zdravstvo oziroma javno zdravstveno službo.

Opisana stališča Ustavnega sodišča tako poudarjajo pomen zagotavljanja zdravstvene dejavnosti kot javne službe, ki je naloga države in temelji na solidarnosti, v okviru javnega zdravstvenega sistema, bodisi v javnih zavodih bodisi pri koncesionarjih.

"Trenutno smo v Sloveniji v zadnjih 10 letih zamenjali kar 9 direktorjev UKC-ja. v Avstriji so v istem času v podobnem UKC-ju na Dunaju zamenjali samo enega oziroma imajo enega človeka, ki ves ta čas vodi institucijo," pravi predsednik Piratov Jasmin Feratović. 

Od decembra 2015 se je v UKC Ljubljana zvrstilo osem direktorjev. Potem ko je vodenje naše največje bolnišnice avgusta 2015 zgolj za štiri mesece prevzel Andrej Baričič, so mu v naslednjih letih sledili Brigita Čokl, Andraž Kopač, Aleš Šabeder, Teodor Žepič, Janez Poklukar in Jože Golobič. Od septembra 2022 ustanovo vodi zdajšnji direktor Marko Jug – najprej kot vršilec dolžnosti, pozneje pa kot generalni direktor s polnim mandatom. ,

Splošno bolnišnico na Dunaju (AKH) vodi Herwig Wetzlinger. Direktorstvo je prevzel decembra 2014, konec leta 2024 pa so mu mandat podaljšali do leta 2029. Izjava Feratoviča glede števila direktorjev ljubljanskega UKC ne drži, drži pa njegova navedba, da se je v desetih letih v Splošni bolnišnici na Dunaju zamenjal le en direktor. Njegovo izjavo smo zato označili z oceno "Previdno".

Tina Bregant (NSi, SLS, Fokus) je izjavila: "Od povprečne bruto plače 2.500 evrov vsak plača 420 evrov mesečno za ZZZS. To je kar veliko, to je lepa premija."

Pri povprečni mesečni bruto plači okoli 2.500 evrov prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki se plačuje v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ne znaša 420 evrov na mesec, temveč manj, približno 330 do 340 evrov skupaj (delavec 6,36 % + delodajalec 6,56 %).

Sabina Senčar iz gibanja Resni.ca komentira vlogo World Health Organization v odnosu do držav članic: "Gre samo za to, da suverenost ostane doma. Suverenost pomeni odgovornost. Odločitev ne bomo prepuščali drugim, saj vsaka odločitev prinaša odgovornost. Če gre kaj narobe, mora nekdo odgovarjati. Menim, da mora zdravstvo ostati v rokah državljanov in držav, ki morajo o njem samostojno odločati." 

WHO nima neposredne prisilne oblasti nad državami. Večina dokumentov WHO (smernice, priporočila, tehnična navodila) je neobvezujočih.

Države jih lahko upoštevajo, niso pa jih dolžne vključiti v svojo zakonodajo (na primer priporočila glede cepljenja, nošenja mask, potovalnih omejitev ipd. med pandemijo). Drugače je pri mednarodnih zdravstvenih uredbah (International Health Regulations – IHR), ki so pravno zavezujoče za države članice. Države so dolžne vzpostaviti sisteme za zgodnje odkrivanje bolezni, poročati o izbruhih ter sodelovati pri obvladovanju mednarodnih zdravstvenih tveganj.

Jelka Godec (SDS) pravi, da aktualno vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ustvarja visoke izgube: "Imenovala ga je Golobova vlada, ki letno ustvarja večmilijonske izgube, tudi več kot desetmilijonske."

UKC Ljubljana je leto 2025 zaključil s 600.000 evri presežka prihodkov nad odhodki. Pozitivno poslovanje UKC je tudi posledica tega, da je vlada 15 javnim bolnišnicam konec decembra na podlagi Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva izplačala skupaj 63,8 milijona evrov pomoči. Največ sredstev je prejel prav UKC Ljubljana, in sicer 30 milijonov evrov.

Leto prej, torej leta 2024, je UKC Ljubljana posloval z največjo izgubo med vsemi slovenskimi bolnišnicami; ta je znašala 45,7 milijona evrov, kar izhaja iz podatkov Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. V letu 2023 je UKC Ljubljana izkazal 20,7 milijona evrov izgube.

V našo največjo bolnišnico, ki simbolizira slovensko javno zdravstvo, smo povabili predstavnike osmih političnih strank, ki jim povprečje zadnjih treh javnomnenjskih raziskav napoveduje preboj v parlament. Z nami bodo Tamara Kozlovič – Gibanje Svoboda, Jelka Godec – SDS, Matej Tašner Vatovec v SD, Biserka Marolt Meden – Levica in Vesna, Tina Bregant – NSi, SLS, Fokus, Tadej Ostrc – Demokrati Anžeta Logarja, Jasmin Feratović – Pirati, Sabina Senčar – Resni.ca.

Tudi nocoj sta vsebino Dejstev podprla priznana strokovnjaka: pravnik dr. Marjan Kos in ekonomistka dr. Mejra Festić.