"Med vikendom smo to vozili v treh izmenah. V eni izmeni se je lahko izvozilo med 300 in 500 ton odpadkov," pripoveduje nekdanji zaposleni v Kostaku. Tam je delal več let, v času, ko so, kot sumijo kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada, takrat odgovorni v Kostaku na propustna tla zakopavali ogromne količine odpadkov.
Ker večkrat poudari, da je bila luknja oziroma jama, ki so jo po tem, ko so jo napolnili z mešanimi komunalnimi odpadki, zgolj zasuli z gramozom, ogromna, ga vprašamo, ali je bila velika kot nogometno igrišče. "Točno tako. Ogromna. Sploh ne morem povedat'. Ko prideš noter z bagrom, ga od zunaj ne vidiš več. Volvo 120, ko pride noter, se ga ne vidi več. Tok' globoko je blo," odgovori.
So komunalno blato iz Pivole nezakonito zakopali še drugič? Imamo fotografije, posnetke in pričevanja, da je bilo lokacij več. Objavili jih bomo nocoj ob 18.55 v oddaji 24ur.
Kaj je pravzaprav končalo pod zemljo?
Po njegovih besedah so leta 2022 na območju Kostakovega Centra za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad v Krškem, v neposredni bližini Jedrske elektrarne Krško, tako rekoč čez noč izkopali veliko jamo. "Ta luknja je bila narejena tako, kot da bodo spodaj gradili nov center. Tako smo vsaj slišali. Potem pa je bilo kar naenkrat preveč smeti in smo jih morali voziti v tisto luknjo," se spominja.
Na vprašanje, koliko je bilo teh odpadkov, odgovori: "Ogromno. Samo voziš, voziš in voziš. Tovornjaki so prihajali z vseh strani. Ne samo iz Novega mesta, ampak tudi iz Trzina, Ljubljane, od vsepovsod. Vozili so mešane komunalne odpadke, embalažo, kosovne odpadke. Vse je šlo noter. Ni da ni."
Nato še bolj nazorno opiše, da če bi zdaj odprli črni zabojnik za mešane komunalne odpadke pred katerim koli stanovanjskim blokom, bi bila njegova vsebina po njegovih besedah enaka tisti, ki so jo v Kostaku zakopavali v zemljo. "Ločevanja ni bilo. To so bili čisti mešani komunalni odpadki. Kar je prišlo, je šlo neposredno v luknjo."
Kot so kriminalisti zapisali v odredbi za preiskavo, je v družbi Kostak takrat veljal sistem, po katerem je podjetje sprejelo vse odpadke, za katere je prejelo plačilo. Odpadkov, ki bi jih morali odpeljati na sežig, niso odvažali, temveč so ostajali v Centru za ravnanje z odpadki. Vse odpadke, tudi kosovne (vzmetnice, postelje), vse, kar je prišlo v center, med njimi pa tudi veliko medicinskih odpadkov (injekcije, infuzije), so brez kakršnega koli sortiranja sedem dni zapored, podnevi in ponoči, v okviru svojih delovnih nalog zakopavali. V vsaki izmeni se je zakopalo med 300 in 400 ton odpadkov, saj je moral vsak delavec odpadke pred odlaganjem stehtati in o tem poročati svojemu vodji, ta pa je nato o količinah obveščal Martina Baznika, takratnega vodjo centra za ravnanje z odpadki, piše v odredbi.
Kaj se zgodi, ko pade dež?
Sogovornik pripoveduje, da so v jamo vozili sveže mešane komunalne odpadke. Sprva naj bi jih tovornjaki, ki so odpadke prepeljali v Center za ravnanje z odpadki, stresali kar neposredno vanjo. Takrat, pravi, blata še ni bilo.
Po več deževjih so se nasuti odpadki začeli posedati. Nastalo je blato, vse skupaj je postajalo vse bolj razmočeno. V jamo so lahko nato zapeljali le še delovni stroji, saj bi tovornjaki v razmočenih odpadkih obtičali.
Po njegovem prepričanju se je ob vsakem deževju vse, kar se je izcejalo iz odpadkov, vpijalo naravnost v tla.
Z nezakonitim zakopavanjem odpadkov naj bi si v Kostaku pridobili kar 8,7 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. Kriminalisti sumijo, da bi lahko pod zemljo končalo celo 58.000 ton odpadkov. To pomeni približno 2.400 polno naloženih šleparjev.
Domnevna hudodelska združba
Šlo naj bi za hudodelsko združbo. Dogajanje v odredbi za preiskavo opisujejo kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada pod vodstvom Specializiranega državnega tožilstva. Osumljenih je pet oseb, med njimi štirje takratni vodilni v Kostaku.
Miljenko Muha naj bi kot vodja hudodelske združbe navodila dajal članu uprave Jožetu Leskovarju in direktorici sektorja za ravnanje s surovinami Jožici Stegne. Ta naj bi organizirala tudi prirejanje dokumentacije, s katero naj bi na papirju lažno prikazovali obdelavo odpadkov. Delavce, ki naj bi odpadke zakopavali, naj bi na terenu po navodilih nadrejenih vodil vodja Centra za ravnanje z odpadki Martin Baznik, ki naj bi jim delo tudi plačeval na roke. Gotovino za to naj bi mu zagotovil Muha. Nekdanji okoljski inšpektorici Mojci Križe pa kriminalisti očitajo pomoč pri teh kaznivih dejanjih.
Kot je še zapisano v odredbi za hišne preiskave, naj bi vsi osumljeni iz takratnega Kostaka "vplivali na zaposlene v Kostaku, izmenovodje in strojnike, ki so dela v zvezi z odpadki izvajali zlasti ponoči in za opravljeno delo prejemali plačilo na črno, s čimer so si odgovorne osebe pri zaposlenih zagotovile molk. Zaposleni so sledili njihovim navodilom in bili opozorjeni, da bodo v nasprotnem primeru izgubili službo."
Zgodba o domnevno nezakonito zakopanih odpadkih v Kostaku se je začela pred štirimi leti, potem ko so leta 2022 na policijo in tožilstvo prispele prve anonimne prijave. Kot smo pred mesecem dni razkrili v rubriki Dejstva, kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada peterico osumljencev, med njimi štiri takrat vodilne v Kostaku in nekdanjo okoljsko inšpektorico, sumijo, da so z nezakonitim zakopavanjem večjih količin odpadkov podjetju omogočili kar 8,7 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. Med ključnimi očitki je tudi vprašanje, kam je v enem samem letu izginilo skoraj 58.000 ton odpadkov. Količina je osupljiva: govorimo o masi, primerljivi s približno petimi Eifflovimi stolpi.
Kar opisuje delavec, zapisali tudi kriminalisti
Navedbe našega vira o potencialnem onesnaževanju zemlje se ujemajo z ugotovitvami iz sodne odredbe za hišne preiskave, s katero razpolagamo neuradno. Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada so denimo med drugim zapisali, da zakopavanje odpadkov v tla in odlaganje na prepustna tla, pomeni "izpostavljenost vremenskim vplivom in podtalnim vodam". S tem naj bi "povzročili nevarnost nastanka dejanske škode kakovosti zemlje ali vode, saj se odpadne vode iztekajo neposredno v zemljo in podzemne vode".
Ob robu proti Spodnjemu Staremu Gradu je namreč, pišejo, podtalnica le dva metra pod površjem, odpadki pa naj bi bili zakopani do sedem metrov globoko. Po domače: nezakonito zakopani odpadki so segali kar v podzemne vode.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je sicer na sosednjem zaprtem odlagališču, ki je prav tako v lasti Kostaka, v letih 2021–2023 že zaznal presežene opozorilne vrednosti za amonij, bor, kalij, mangan in še dveh pesticidov. Konkretno 7. septembra 2023 je monitoring NLZOH pokazal "za 500.000 % preveč amonijaka, 1.700 % preveč kalija, 1.500 % preveč bora, 700 % preveč mangana, 5.300 % preveč bentazona in za 3.000 % preveč prometrina". Rezultati za leto 2024 so bili po besedah Gregorja Groma z NLZOH, je še zapisano v odredbi, "približno enaki".
Poleg tega Kostakov Center za ravnanje z odpadki leži tik ob ekološko pomembnem območju Save in območju Natura 2000 Vrbina.
Kaj bi v Kostaku morali narediti z odpadki?
Kaj bi v Kostaku z odpadki sploh morali narediti? Ko je v Center za ravnanje z odpadki pripeljal tovornjak z mešanimi komunalnimi odpadki, v enem šleperju je približno 24 ton takšnih odpadkov, bi jih morali zaposleni najprej odpeljati v tako imenovano sušilnico.
Tam odpadke v sušilnih boksih presušujejo z zrakom, ki piha iz tal. Med postopkom se iz odpadkov izločata vlaga in voda, ki se zbira ter odvaja v čistilno napravo. Po sušenju od prvotnih 24 ton ostane približno 20 ton odpadkov.
Nato bi morali odpadki v nadaljnjo obdelavo, na mletje oziroma drobljenje v velikih industrijskih drobilnikih. Sledi faza izločanja tako imenovane težke frakcije, to so materiali, ki niso primerni za proizvodnjo alternativnega goriva. Mednje sodijo kovine, kamenje, deli obutve in drugi odpadki, ki jih ni mogoče predelati. Takšne frakcije je iz prvotne 24-tonske pošiljke približno dve toni. Težka frakcija nato konča v sežigalnicah.
Iz preostanka odpadkov pa po dodatnem finem mletju nastane alternativno gorivo. Gre za nekaj centimetrov velike koščke, ki so po besedah našega sogovornika videti kot nekakšni bonbončki. Takšno gorivo uporabljajo cementarne. Kostak ga je odvažal v tujino, med drugim v Avstrijo, na Madžarsko ter v Bosno in Hercegovino, del pa je končal tudi v slovenskem Salonitu Anhovo.
Ko tovornjak pripelje v Center za ravnanje z odpadki, obdelovalec za vsako tono prejme približno 200 evrov. Če odpadke obdela v skladu s predpisi, mu po kritju stroškov obdelave ostane dobra polovica tega zneska. V ta izračun sicer niso vključeni stroški dela, vzdrževanja, električne energije in drugi obratovalni stroški. Če pa odpadki namesto v obdelavi nezakonito končajo pod zemljo, je potencialni zaslužek bistveno večji.
Osumljena, a ostala v Kostakovem sistemu
Čeprav so nam pred mesecem dni v družbi Kostak na vprašanje, kakšne funkcije opravljajo posamezniki, ki jih preiskujejo kriminalisti, odgovorili, da posamezniki, na katere se nanašajo vaša vprašanja, niso več zaposleni v družbi, se je pozneje izkazalo, da to ne drži povsem.
Miljenko Muha, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Kostaka, in Martin Baznik, takratni vodja Centra za ravnanje z odpadki, po razkritju kriminalističnih sumov namreč nista zapustila sistema skupine Kostak, temveč sta svoje kariere nadaljevala na vodilnih položajih v hčerinskih družbah.
Muha je do nedavnega ostal direktor hrvaške podružnice Kostak GTS, ki je v stoodstotni lasti krškega Kostaka. Predčasno so ga razrešili pred dvema dnevoma, potem ko smo novo vodstvo Kostaka, ki ga od marca letos vodi Sergej Murgel, seznanili z informacijami o novih domnevnih lokacijah zakopanih odpadkov. Ob tem poudarjamo, da naši viri zatrjujejo, da aktualno vodstvo pri domnevno spornih zakopavanjih ni sodelovalo in zanje ni vedelo.
Martin Baznik pa je še danes direktor podjetja Takod d. o. o., v katerem je poleg družbe Kostak solastnik tudi podjetje Žarn, ki je hkrati solastnik Kostaka.
Poleg direktorske funkcije je imel Muha na zadnji dan lanskega leta v lasti tudi tisoč delnic družbe, kar pomeni, da je bil 2,5-odstotni lastnik Kostaka.
Ne Muha ne Baznik na naša novinarska vprašanja nista odgovorila.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.