Prodaja zdravila Ozempic sredi prestolnice: 150 evrov za škatlico

Pot od prvega kontakta na družbenem omrežju do nakazila 150 evrov za škatlico zdravila Ozempic in predaja v roke sredi prestolnice. Po uvodnem pozdravu so sledila preprodajalkina priporočila o doziranju Ozempica. "Jaz bi probala vseeno 0,25. Bote vidli, kak vam bo po enem tednu. Tukaj noter se vam kepica naredi. Bote videli, pa potem vseeno lahko 0,5."

Ker smo želeli preveriti, ali smo kupili originalno zdravilo ali ponaredek, smo ga takoj po nakupu odnesli v Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Zdravilo je bilo originalno zaprto, embalaža je bila v slovenskem jeziku. V nacionalnem laboratoriju potrdijo: v vzorcu je prisotna zdravilna učinkovina semaglutid. Semaglutid vsebujejo zdravila Ozempic, Wegovy in Rybelsus.

Preprodajalka je razkrila, da "jaz temu fantu plačam, on mi naroči, dela v UKC-ju." Prav zato smo na Javno agencijo za zdravila vložili prijavo, da preveri, ali je bilo zdravilo res odvzeto iz UKC-ja, kot je trdila preprodajalka. Ni bilo, potrdijo. "Glede na to, da je zadeva v obravnavi, vam podatka, v kateri lekarni je bilo zdravilo izdano, ne moremo razkriti, lahko pa potrdimo, da je bilo to pakiranje zdravila deaktivirano za namen izdaje v zunanji lekarni v Sloveniji in ne v lekarni UKC." Tudi v ljubljanskem in mariborskem UKC-ju so nam zagotovili, da se zaloge ujemajo. V UKC Ljubljana pojasnjujejo, da zdravilo dajejo izključno bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2. "Nikoli ni prišlo do odtujitve zdravila. Procesi naročanja in izdaje zdravila za hospitalizirane bolnike so v UKC zelo natančno in skrbno regulirani."

Tudi v UKC Maribor ga imajo samo za sladkorne bolnike. Uvedli so dodatne varnostne ukrepe. "Izdaja le na pacienta z ustrezno indikacijo, izdaja pod strožjim nadzorom v lekarni. Morebitne odtujitve ali kršitve smo na takšen način preprečevali. Ob današnjem pregledu se zaloga sklada." Sicer se v mariborskem UKC-ju porabi zelo malo tega zdravila. "V letu 2025 smo porabili zgolj 4 peresnike Ozempica po en miligram."

Najprej: zlorabljajo se zeleni recepti. To je takrat, ko zdravniki Ozempic predpisujejo osebam, ki nimajo sladkorne bolezni, ampak želijo shujšati. To so nam potrdili tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. "ZZZS je v preteklih letih odkril nepravilnosti, zaradi katerih je zavrnil predpis tega zdravila pri posameznih bolnikih, ki niso izpolnjevali omejitve predpisovanja na zeleni recept. Sicer takšnih nepravilnosti ni veliko, a statistike ne spremljamo. Ocenjujemo, da je bil obseg nepravilnosti večji pri predpisovanju na beli recept, kjer sta sicer za nadzor pristojna JAZMP in Zdravniška zbornica Slovenije."

Zdravstvena inšpekcija je prejela le štiri prijave glede domnevnih nepravilnosti pri predpisovanju zdravila in prodaje na črnem trgu. Prijave so odstopili Zdravniški zbornici in Javni agenciji za zdravila.

Javna agencija za zdravila letno prejme 15 prijav, največ glede nedovoljenega oglaševanja. Zdaj preverja prijavi, da je zdravilo na beli recept predpisal zdravnik, ki ni specialist, ki bi lahko to zdravilo predpisoval. Pa tudi, da naj bi zdravnica zdravilo tudi prodajala. Ker postopek še ni zaključen, podrobnosti trenutno še ne želijo komentirati. Gre sicer za prvo tovrstno prijavo.

Zdravniška zbornica je v zvezi z enim zdravnikom/zdravnico izvedla izredni strokovni nadzor, povezan z zdravilom Ozempic. Strokovne napake niso ugotovili.

Na Javno agencijo prijavijo do pet primerov nelegalne prodaje zdravila prek spletnih trgovin, portala Bolha, Facebooka in spletnih forumov. Zdravilo se lahko namreč izdaja le na recept in prodaja v spletni prodaji, če imajo za to dovoljenje.

Pot do odgovorov, kdo nadzira predpisovanje zdravila, je bila dolga. Javna agencija, ZZZS in zdravstveni inšpektorat so nas usmerjali na Zdravniško zbornico. Tam so glede Ozempica opravili nadzor z enim zdravnikom.

Pri prvotnem kontaktu z zdravstvenim inšpektoratom, kjer smo jih vprašali, koliko nadzorov so opravili in koliko kršitev odkrili, so nas preusmerjali na javno agencijo, ZZZS in zbornico. Pri ponovnem povpraševanju pa so nam le pojasnili, da so prejeli štiri prijave.

Na ministrstvu za zdravje nam sogovornika v dveh tednih niso uspeli zagotoviti. Odgovorili so nam pisno, da "prodaja zdravil brez ustreznih dovoljenj, brez nadzora pristojnih organov ter zunaj uradnih distribucijskih poti predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi, zlasti kadar se ta zdravila uporabljajo brez zdravniškega nadzora. Takšna praksa pomeni kršitev zakonodaje s področja zdravil in zdravstvene dejavnosti ter lahko vključuje ponarejena zdravila ali zdravila, ki niso bila pravilno hranjena ali uporabljena."

Pojavljajo pa se tudi ponaredki. V EU so bili ponekod bolniki po uporabi ponarejenih različic hospitalizirani zaradi hipoglikemije in epileptičnih napadov. Zdravila, kupljena na neregistriranih spletnih straneh, pogosto predstavljajo resno nevarnost – lahko so ponarejena, pretečena, neučinkovita, škodljiva ali celo smrtno nevarna.

Medtem ko je pri nas Ozempic za diabetike zastonj, morajo na Hrvaškem plačati 11,13 evra, v Avstriji manj – 7,55 evra. Z belim receptom v Sloveniji doplačamo v lekarni 63 evrov, na Hrvaškem 85 evrov, v Avstriji med 144 in 178 evrov.

Od lani je na našem trgu – na beli recept – novo zdravilo za hujšanje – Mounjaro. Pri nas stane – odvisno od doze – med 175 in 330 evrov, na Hrvaškem med 185 in 352 evrov, v Avstriji med 257 in 581 evrov.

Da gre za prvi korak k poštenosti, opozarja endokrinologinja dr. Marija Pfeifer. "Lahko se predpisuje za sladkorne bolnike in za tiste, ki želijo shujšati. Zdaj je situacija na našem trgu bolj transparentna in bolj poštena. Zdravilo je dvojni agonist in je bolj učinkovito." Enako zdravilo za hujšanje je Wegovy, ki pri nas ni registrirano, zato se Ozempic predpisuje tudi tistim, ki želijo shujšati, dodaja.