Profesorji na dodatkih: 11,8 milijona evrov si je v treh letih razdelilo 200 izbranih na ljubljanski univerzi

To je seznam 15 profesorjev ali drugih zaposlenih na fakultetah Univerze v Ljubljani (UL), ki so v treh letih (2016–2018) dobili izplačanih več kot 100.000 evrov avtorskih honorarjev, podjemnih pogodb in različnih dodatkov – iz tržne dejavnosti, za delovno uspešnost, povečan obseg dela, mentorstvo, položajni dodatek, dopolnilno delo, za specializacijo, dežurstvo.

Najvišje zneske so tako prejeli zaposleni na fakultetah za elektrotehniko, medicino, strojništvo, gradbeništvo in tudi upravo. Profesorji oziroma drugi zaposleni so visoke zneske prejeli predvsem na račun tržne dejavnosti fakultet. 

"Študirajte tehniko in naravoslovje"

Rekorder je Janko Drnovšek, redni profesor, predstojnik Katedre za merjenja in robotiko in vodja Laboratorija za metrologijo in kakovost na Fakulteti za elektrotehniko. V treh letih je ob redni plači prejel skoraj 197 tisoč evrov – glavnino kot avtorski honorar za tržno dejavnost ter dodatke na plačo (položajni dodatek, dodatek za povečan obseg dela, mentorstvo), ali v povprečju 5472 evrov bruto na mesec, približno toliko kot Setnikar Cankarjeva, ki jo je "odnesla" afera Supervizor. Kot redni profesor prejme tudi najvišjo plačo na fakulteti, skoraj 60 tisoč evrov letno osnovne bruto plače. 

Drnovšek zatrdi, vse do zadnjega evra že 35 let poteka prek Fakultete za elektrotehniko in poudari, da je zanj edina prava nagrada veliko prostega časa. "Čas je zlato. Mi pa vsi veliko delamo."

Plačani pa, da so vsi, torej celotna ekipa, ne le on, in ne skriva, da gre za dobičkonosno disciplino: "Lahko samo rečem, študirajte tehniko in naravoslovje."

"Vsak obdeluje svoj fevd. Med seboj so popolnoma skregani, ko so kmečki upori, pa stopijo skupaj."

Govorili smo s številnimi nezadovoljnimi, ogorčenimi zaposlenimi, tudi študenti. Slišali zgodbe izkoriščanj, ustrahovanj, fevdov. Z imenom in priimkom se ne upa izpostaviti nihče, ker se preprosto bojijo za službo, maščevanja. Z zakrito identiteto je svojo zgodbo delil nekdanji zaposleni Fakultete za elektrotehniko. Fakulteto je zapustil, ker znotraj sistema, kjer ni prodrl s spremembami, ni mogel delati. "Tisti, ki so na pozicijah moči, je jasno, da te ne bodo podprli, tisti, ki niso, pa tiščijo glavo v pesek. Pa si označen za konfliktnega, tako kot ponavadi takšni odpadniki so."

Ko je vstopil z veliki očmi v akademski svet, je bil prepričan, da je to okolje, ki ga definirajo pravila etike in se jih posamezniki tudi držijo. Sploh, ker doktorji znanosti, profesorji v družbi veljajo za etično avtoriteto. A je bilo razočaranje veliko. "Delajo s pozicije moči in sistem, v katerem delajo, je bolj podoben fevdalizmu, kjer vsak svoj fevd obdeluje, med seboj so popolnoma skregani, ko so kmečki upori, pa stopijo skupaj."

"Profit, ki se koncentrira v rokah posameznih profesorjev"

Profesorska elita vedno najde mehanizme, kako izboljšati plače, kar ponazori s primerom: "Sistemski problem je poraba denarja iz programskih skupin, ki naj bi bil namenjen dolgoročnemu financiranju raziskovalcev, ki jih lahko po prenehanju projekta zaposliš. Največkrat se porabi za izplačevanje nadobremenitev."

O avtonomiji, ki si jo je univerza izborila, pa odločno: "Univerza je izkoristila avtonomijo, ne gre za svobodo pri raziskovanju, gre za svobodo razporejanja denarja, to pa ni prav, ker je to javni denar, in mislim, da jih moramo k odgovornosti poklicati vsi ostali."

Daljšo izpoved si oglejte na tej povezavi.

Medtem na Fakulteti za elektrotehniko, med prvimi petnajstimi prejemniki sta dva, kjer je dekan prof. dr. Gregor Dolinar, poudarjajo predvsem pomen prenašanja znanja med akademskim okoljem in gospodarstvom.

"Zaradi specifičnega, pretežno avtorskega angažmaja in aktivnosti v sklopu pridobljenih projektov, so nekateri naši sodelavci v breme svojega prostega časa pripravljeni prevzeti dodatne obveznosti. Tovrstno delo redno zaposleni opravljajo poleg rednega dela in zunaj rednega delovnega časa. Dodatno delo in dosežke zaposlenih pa je treba ustrezno ovrednotiti in nagrajevati."

"Prva stvar, ki nam jo je povedal, je, da se v medicini dela da dobro zaslužiti"

Med podrobnješim pregledom skupine 15 z najvišjimi prejemki nekateri izstopajo.

Drugouvrščeni prim. prof. dr. Marjan Bilban, ki je v treh letih prejel skoraj 156 tisoč evrov avtorskega honorarja ob redni plači, je zaposlen kot predstojnik Centra za medicino dela na Zavodu za varstvo pri delu (njegove plače ne razkrijejo) in Medicinski fakulteti. Njegovi študenti so ga ocenili le z dobro dvojko na portalu Profesorji.net, izstopa pa komentar: "Prva stvar, ki nam jo je povedal, je, da se v medicini dela da dobro zaslužiti."

Bilban je med drugim tudi sodni izvedenec, pooblaščeni zdravnik, član razširjenega strokovnega kolegija za medicino dela in razširjenega strokovnega kolegija za javno zdravje.

Psihiater prof. dr. Peter Pregelj, ki je delno zaposlen na Medicinski fakulteti, je v treh letih prav od Medicinske fakultete prejel 147 tisoč evrov avtorskega honorarja. Poleg tega ima še s. p. – Sodno izvedenstvo medicinske stroke, Peter Pregelj in tudi podjetje Pregelj, Psihiatrično svetovanje d.o.o. Na račun d.o.o.-ja je od leta 2016 prejel 485 tisoč evrov javnega denarja. Kot sodnemu izvedencu na s. p. pa so mu slovenska sodišča od avgusta lani nakazala 181 tisoč evrov.

Prof. dr. Vaneta Antoliča poznamo tudi iz afere "zlate palice". Od Medicinske fakultete, kjer je predstojnik Katedre za ortopedijo, je prejel 109 tisoč evrov avtorskega honorarja v obdobju 2016–2018. 

Antolič je tudi sodni izvedenec, najbolj pa poznan kot predstojnik Ortopedske klinike UKCL in lastnik zasebne ambulante Orthops. Njegove plače nam z UKCL niso posredovali.

Prof. dr. Alojz Ihan je zdravnik, profesor medicinske mikrobiologije in imunologije ter vodja Oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete. Je glavni urednik zdravniške revije Isis, ukvarja se tudi s književnostjo. V javnosti velja za pravičnika in kritika zdravstvenega sistema. Medicinska fakulteta mu je nakazala 103 tisočake v treh letih iz naslova avtorskega honorarja, dodatka za mentorstvo in nagrade za tržno dejavnost. Odkrili pa smo tudi, da je taista Medicinska fakulteta Ihanu, Erar to navaja kot plačo, od lanskega septembra do danes nakazala 25.600 evrov na s. p. ali mesečno okoli 4800 evrov.

*Po objavi članka, se je odzvala tudi Medicinska fakulteta. 

"Ugotovljeno je bilo, da ima prof. dr. Alojz Ihan tako kot fizična oseba, kot tudi fizična oseba z dejavnostjo (s.p.) odprt samo en TRR, na katerega prejema vsa plačila (tako iz naslova zaposlitve na MF, kot tudi plačila, ki jih prejme kot s.p.). Vsa plačila, ki jih prejme s strani MF so plačila, ki jih prejme kot fizična oseba, kot zaposleni na MF in ne kot fizična oseba z dejavnostjo (s.p.). Plačila v višini cca 4.800 €, ki jih navajate so njegov osebni dohodek za redno delo na MF."

Je to nezakonito? Ihan ne želi pojasnjevati, kot pravi, vsake ure svojega dela, Medicinska fakulteta molči. Na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs) konkretnega primera sicer ne komentirajo, zapišejo pa načelni komentar.

Na Fursu dodajajo: "Če davčni organ ugotovi, da gre za izogibanje ali zlorabo (npr. če se določen del dohodkov, ki bi morali biti izplačani kot plača, zaposlenemu izplačuje na račun njegovega statusa s.p. ali preko sklenjene podjemne pogodbe), se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov. Torej, da se dohodki, izplačani zaposlenemu na njegov s. p., obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja z vsemi pripadajočimi obveznostmi. V takem primeru mora torej delodajalec od celotnega izplačila obračunati prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine."

Petnajsterico zaokrožuje akademska prof. dr. Tatjana Avšič-Županc, virologinja na Inštitutu za Mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete. Bila je vodja raziskave skupine slovenskih znanstvenikov, ki je prva na svetu dokazala povezanost virusa zika z okvaro možganov ploda okužene matere. Nekateri odkritje uvrščajo na raven Nobelovih nagrad. Vrhunska znanost naj bo nagrajena. Prejela je dobrih 100 tisočakov v treh letih. 

Miroslav Petrovec: "Poznam ozadje veliko bolje kot vi in si lahko vaše podatke vtaknete, da ne rečem kam."

Za komentar smo prosili tudi prodekana Medicinske fakultete, sicer predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslava Petrovca, ki je v treh letih prejel 69 tisoč evrov kot nagrado za tržno dejavnost in mentorstvo. Izpostavljamo ga zato, ker njegov laboratorij opravi največ tržne dejavnosti, hkrati pa nas je osupnil z izjavo: "Ne bom vam dal nobene izjave, ker vam nisem dolžan dati nobene izjave. Poznam ozadje veliko bolje kot vi in si lahko vaše podatke vtaknete, da ne rečem kam."

Poudarjamo, nikakor ne nasprotujemo povezovanju Univerze z gospodarstvom, ki rojeva preboje, dosežke. Opozarjamo pa na sistemske probleme brez nadzora, ki jih izkorišča marsikdo iz "kluba 200".

Visoka izplačila pa je pojasnjeval dekan Medicinske fakultete prof. dr. Igor Švab, saj se jih je med prvih petnajst uvrstilo kar sedem. Tržno dejavnost delajo na treh področjih: mikrobiologiji, patologiji in sodni medicini. Švab trdi, da s tem denarjem, ki ga zaslužijo na trgu, financirajo celo vrsto dejavnosti, prispevajo k razvoju fakultete in univerze. "Majhen delež tega denarja pa namenimo za stimulacijo teh ljudi, ki tukaj delajo. In ti ljudje si to zaslužijo, ker brez njihovega prispevka teh prihodkov ne bi blo. In potem bi bila, če drugega ne, medicinska fakulteta v finančnih težavah."

Švab hkrati priznava, da izplačani milijoni niso majhni zneski, "izplačani milijoni so veliki zneski, ampak ti zneski so zasluženi."

Med petnajsterico so se uvrstili tudi trije z gradbene fakultete. Dekan prof. dr. Matjaž Mikoš, prejel je 102 tisočaka, je pojasnil, da ni lastnik nobenega podjetja in strokovno delo opravlja preko fakultete. Da dela povprečno 70 ur tedensko, ob omejenem dopustu, ob koncih tedna "takim ljudem rečemo deloholiki". Prepričan je, da se njegovo delo "nikamor ne zažira", "ker pač delam tako dolgo, dokler dela ne opravim in to ne v škodo osnovnega poslanstva – poučevanja študentov." Hkrati ga veseli, da lahko svoje znanje občasno prenese tudi v gospodarstvo. "Opravljeno delo mora biti plačano, mar ne?"

Po enega predstavnika med elito imata tudi strojna in upravna fakulteta. Dekan strojne Mitjan Kalin, sam se je uvrstil na 19. mesto s 97 tisočaki, pravi, da so izplačila za delo na tržnih projektih za slovensko gospodarstvo, industrijo, s katero zelo dobro sodelujejo. "To smo primorani delati tako zaradi nas, zaradi tega, da lahko plemenitimo naše laboratorije in kasneje izobražujemo naše študente. In je na nek način to seveda žrtev."

Dekan Fakultete za upravo prof. dr. Janez Stare pa: "Lahko rečem, da je bil kolega (op. prof. dr. Primož Pevcin je v treh letih prejel 107.000 evrov) v tem času zelo aktiven. Glavnina prejemkov prihaja s področja raziskovanja. Gre pa za projekte, ki jih je pridobil na mednarodnem trgu oziroma je sodeloval v konzorcijih z drugimi državami."

Dan ima (le) 24ur

Izbrani visokošolski učitelji ob rednem delu na fakultetah še raziskujejo, imajo s. p. ali podjetje, tudi oboje, so v inštitutih in zavodih, delajo za trg. Ob predpostavki, da naj bo vsak za pošteno dodatno delo, ko je redno opravljeno, pošteno plačan, je kljub temu na mestu vprašanje, kako vse to zmorejo, dan ima za vse (le) 24 ur. Poudarjamo pa, zneski bi bili še veliko višji, če bi jim prišteli še promet na njihovih inštitutih, zavodih, d.o.o-jih, s. p.-jih.

Visokošolski sindikat in njegov predsednik Marko Marinčič je v tem kontekstu polno zasedenih profesorjev na več deloviščih (hkrati) dejal: "Če sem malo sarkastičen. Nekdo, ki ima službo na univerzi, pa prejema zraven še honorar, potem ima pa še svoje zasebno podjetje, kjer najbrž zasluži vsaj še toliko. Ta nesrečnik verjetno – 8+8+8 ur – nikoli ne spi."

So profesorji dovolj obremenjeni? Docenti, izredni profesorji in redni profesorji predavajo 6 ur na teden ali 180 ur na leto. Na UL pojasnjujejo, da 6 pedagoških ur terja po dve uri priprav, ob tem še raziskujejo, objavljati morajo v znanstvenih publikacijah. Mnogi profesorji so tudi predstojniki oddelkov, laboratorijev, kateder, so dekani, prodekani in raziskovalci.

Rekorder je prejel 114 povprečnih slovenskih bruto plač

Pojasnimo, da so to izplačila poleg plač za redno delo. Rekorder je prejel 114 povprečnih slovenskih bruto plač (1.737,42 evrov), ali 3,2 na mesec. Visokošolski učitelji, ko govorimo o izrednih in rednih profesorjih, ki jih je na UL 1.133, so uvrščeni od 46. do 55. plačnega razreda, kar pomeni od 2.572 do 3.661 evrov bruto osnovne plače. Rektor je uvrščen v 60. razred. Za primerjavo, predsedniki republike, Državnega zbora, vlade, vrhovnega in ustavnega sodišča so uvrščeni v najvišji, 65. plačni razred, kar znaša 5.419 evra bruto. 

Med tistimi, ki izplačujejo najvišje honorarje in dodatke, ne najdemo, vsaj množično zastopano, Ekonomske in Pravne fakultete. Večina profesorjev bodisi deluje v inštitutih, centru, imajo d.o.o.-je, s.p-je ali pa imajo svoja podjetja, s.p.-je. Podrobnosti v prihodnjih dneh. 

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič zagotavlja, da je skrajni čas, da se to uredi, saj bi se moralo že leta 2015. "Ključno je torej, da se zadeve glede izplačil uredijo, da so transparentne, da se preuči, kdo je kaj dobil pod kakšnimi pogoji, da je poslovanje UL transparentno."

V videu na tej povezavi si lahko ogledate daljši pogovor z rektorjem UL, ki odgovarja tudi na vprašanja o nadzoru, pravilih igre, da sistem ne bo pisan na kožo le močnim in velikim. Bo rektorju Papiču v luči 100. obletnice UL uspelo urediti razmere znotraj univerze, plačila, ki bodo poštena, transparentna, brez suma korupcije, konflikta interesov in konkurence? Poudarja, da bo vse morebitne anomalije predal tožilstvu, zagovarja pa tezo, če nekdo dela dvakrat več, naj dobil dvakrat več plačila oz. "primerljivo plačilo za primerljivo delo". Hkrati pa zelo jasno: "Ne smemo se skrivati za to famozno avtonomijo, da lahko počnemo kar hočemo.

Osnovna plača asistenta dobrega tisočaka neto

Marinčič iz Visokošolskega sindikata je našo objavo komentiral: "To je sprevrženo!"

Na eni strani tako visoka izplačila, po drugi pa ni denarja za raziskave, opremo, nekateri asistenti so tudi na minimalnih plačah, sicer osnovna plača asistenta komaj presega tisoč evrov neto. Mladi so torej podplačani, delajo tudi zastonj na projektih, za katere nekateri dobijo visoke honorarje ali nagrade za delovno uspešnost.

"Imamo veliko primerov izkoriščanja v čisti znanosti, v čistem raziskovanju. Ko vodja nekih programskih skupin, ki odločajo tudi o uporabi laboratorijev in materialnih sredstev, zahtevajo od svojih podrejenih, da jim prepuščajo objave, prva avtorstva in podobno. Se pravi plodove njihovega dela. In s tem pogojujejo njihov obstoj znotraj te skupnosti."

Podhranjeno visoko šolstvo?

Bi po teh podatkih – 26 fakultet je izplačalo 22,3 milijona evrov iz naslova vseh izplačil prek avtorskih honorarjev, podjemnih pogodb in nagrad za tržno dejavnost, lahko trdili, da je slovensko visoko šolstvo podhranjeno? 

Sredstva Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) se zvišujejo, lani za študijsko dejavnost namenili 263 milijonov, letos pa se bo ta številka povečala za skoraj 20 milijonov, samo ljubljanska univerza pa bo prejela skoraj 193 milijonov evrov, 14 več kot lani, ko so članice ljubljanske univerze prejele tudi več kot 50 milijonov evrov za raziskovalno dejavnost od Agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS).

Se torej ves denar prelije tja, kjer je javni interes, ali del pristane kot dodaten zaslužek v žepih določenih profesorjev?

Preberite še:

Raziskovanje Dejstev spodbudilo rektorja k javni objavi vseh plač na Univerzi v Ljubljani

"Vsak obdeluje svoj fevd. Med seboj so popolnoma skregani, ko so pa kmečki upori, pa stopijo skupaj"

Pikalo: "Akademsko mandarinstvo, da samo nekateri, vsi ostali pa komaj spravijo skupaj za plačo, je čudno."