Na čigave račune se je prelilo še 10,5 milijona evrov iz (monopolne) tržne dejavnosti?

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
AVTOR
Alenka MarovtTadej GrešovnikMaja PavlinVito Šadl
KOMENTARJI
332
Tržna dejavnost fakultet ljubljanske univerze - trg ali monopol? Poligon za zajetne zaslužke brez nadzora. Konflikt interesov, konkurenca, nejasnosti, ali je delo opravljeno zunaj rednega delovnega časa, so le trije ključni očitki notranje revizije leta 2016, ki sta ji sledili še dve naknadni. Objavljamo podatke o nakazilih prav za revidirano obdobje od leta 2016 do 2018, 52 izbranih je prejelo več kot 30 tisoč evrov.

VEČ VIDEOVSEBIN

03:07

Iz 24UR ZVEČER: Alenka Marovt o pritiskih in grožnjah

03:32

Iz 24UR ZVEČER: Izplačevanje dodatkov

"Medtem ko delajo za svojo tržno dejavnost, jim zmanjka časa za predavanja"

Veliko posameznikov uporablja univerzitetno okolje za svojo tržno dejavnost in tako nima časa opravljati svoje primarne dejavnosti, torej poučevanja in raziskovanja na fakulteti, orisuje (pre)pogosto ozadje "trga" nekdanji zaposleni Fakultete za elektrotehniko. "Ker torej nimajo časa predavati, namesto njih predava nekdo drug, ki zato dobi plačilo preko avtorske pogodbe in se tako dvakrat plača eno stvar. Prvič, kot redna plača profesorja, ki ne utegne, saj se ukvarja s svojo tržno dejavnostjo, in drugič, z avtorskim honorarjem za tistega, ki je dejansko predaval."

Objavljamo najvišja izplačila po posameznih fakultetah, bodisi so avtorske honorarje in podjemne pogodbe prejeli iz stroškov dela ali pa visoke nagrade kot tako imenovano delovno uspešnost zaradi prodaje blaga in storitev na trgu.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Največ nagrad iz tržne dejavnosti na Medicinski fakulteti

Štirje profesorji oz. znanstveni sodelavec so prejeli vsak po več kot 100.000 evrov. Rekorder je tudi tukaj prof. dr. Janko Drnovšek, redni profesor, predstojnik Katedre za merjenja in robotiko in vodja Laboratorija za metrologijo in kakovost na Fakulteti za elektrotehniko. V treh letih je ob redni plači prejel skoraj 172.000 evrov denarja – kot avtorski honorar za tržno dejavnost. Trdi, da se njegovo tržno delo ne zažira v pedagoško, "ravno obratno, doseči status rednega profesorja zahteva mnogo mnogo let odrekanja. In ta zažira družinsko življenje. Vprašajte družinske člane vseh rednih profesorjev."

Največ, 22 jih prihaja z Medicinske fakultete, 10 z elektrotehnike, devet s strojne, sedem iz gradbeništva, trije s fakultete za pomorstvo, ena iz ekonomije. Tržno dejavnost ima 25 od 26 fakultet, edini brez "trga" je AGRFT. 11 fakultet (op. to so podatki, ki smo jih analizirali na podlagi posredovanih podatkov fakultet) je izplačalo 10,5 milijona evrov honorarjev ali nagrad.

"Fakultetni trg"

Glasni kritiki elite, ki si izplačuje visoke avtorske honorarje in nagrade na račun tržne dejavnosti so prepričani, da to ni nikakršen trg, saj se v mnogih primerih izkaže, pa četudi deloma, za proračunski vir, odločno predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije prof. dr. Marko Marinčič, zato trdi, da se ta izraz zelo pogosto uporablja po nemarnem. "Povezovanje z gospodarstvom je lahko v javnem interesu, ni pa v javnem interesu sodelovanje s podjetji, kjer je cilj zaslužek profesorjev."

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Trg ali monopol?

So ta tržna sredstva res pridobljena na konkurenčen način? Medicinska fakulteta (MF) že leta ustvarja milijonske presežke in tako izplačuje milijonske zneske za delovno uspešnost. Od celotnega zneska nagrad vseh članic, 2,5 milijona evrov, so si na MF izplačali kar 70 odstotkov ali 1,75 milijona evrov. Ob tem, da je dovoljeni obseg sredstev za izplačilo delovne uspešnosti višji, 1.987.584 evrov. Razliko v višini 237.522 evrov bodo tako letos poračunali, če bosta poslovanje in likvidnostna situacija to omogočala. 

MF je tudi daleč najbolj tržno dejavna, tretjino prihodkov, 19 milijonov evrov od 54, ustvarijo s tržno dejavnostjo. Kot so zapisali v letnem poročilu, so to sredstva, ki jih MF "pridobi z opravljanjem zdravstvenih storitev za zavode s področja zdravstvenega varstva, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za notranje zadeve ter policijske uprave, z opravljanjem izvedenskih mnenj učiteljev, ki sodelujejo kot sodni izvedenci pri komisiji MF za izvedenska mnenja, z oddajo poslovnih prostorov Oražnovega dijaškega doma na Wolfovi ulici ter oddajo nezasedenih pedagoških prostorov, z raziskavami za gospodarska podjetja itd."

Kljub temu dekan Medicinske fakultete prof. dr. Igor Švab ostro zavrača, pa čeprav več kot 90 odstotkov posla opravijo z javnim Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana (UKCL), ki se leta spopada z rdečimi številkami, da imajo monopolni položaj. "To je trg, ki sega lahko tudi v tujino. Bolnišnice, zdravstveni domovi pogostokrat preverjajo, ali bi drugje lahko dobili nižje cene, boljše pogoje. Pa se vedno znova odločijo za Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Verjetno zaradi tega, ker smo dovolj dobri, pa kljub temu cenovno dovolj učinkoviti."

Finančna injekcija.
Finančna injekcija.FOTO: POP TV

Švaba pri tem s skoraj podobnimi besedami podpreta tako rektor prof. dr. Igor Papič kot tudi minister za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Jernej Pikalo. Papič jasno pove, da sta za vsako pogodbo potrebna vsaj dva podpisnika, eden, ki plača, drugi pa, ki storitev opravlja. "Naj preverijo, kakšni so pogoji dela, kakšni so stroški dela v teh laboratorijih, kjer izvajajo diagnostiko in naj se dogovorijo za bolj učinkovit način dela."

Minister Pikalo pa: "Glede cen in glede opravljanja diagnostičnih storitev so se sami dogovorili. Če so bili slabi pogajalci, je čas, da na novo definirajo pogodbo. Mogoče pa je tudi, da UKC storitve naroči pri drugih izvajalcih ali v tujini."

Na januarski poziv nekdanjega generalnega direktorja UKCL in zdaj ministra za zdravje Aleša Šabedra, naj vsi dobavitelji za desetino znižajo cene zdravil, storitev in medicinskih pripomočkov, Švab odgovarja, da se z UKCL redno pogovarjajo o storitvah s področja tržne dejavnosti. "V teh debatah je vedno tudi cena element in doslej so bili ti pogovori zmeraj zelo konstruktivni. Bili smo proti pavšalnemu zniževanju cen, tako kot je bila takrat akcija, da bi se cene kar pavšalno znižale za 10 odstotkov."

Višje cene, višje nagrade?

Višje cene bi lahko pomenile tudi višje nagrade, ki jih prejmejo tudi takšni, za katere ni jasno, kakšen prispevek imajo pri tržni dejavnosti. Denimo vodja finančne službe Klara Purkat, ki je prejela 61 tisočakov nagrade. Dekan Švab ni želel pojasniti, zakaj je tudi finančnica med prejemniki "tržne nagrade". "O posameznih primerih se ne bom pogovarjal in če boste vztrajali, potem lahko kar prekineva."

Najvišje nagrade so sicer prejeli akademska prof. dr. Tatjana Avšič-Županc, virologinja na Inštitutu za mikrobiologijo, vodja raziskave skupine slovenskih znanstvenikov, ki je prva na svetu dokazala povezanost virusa zika z okvaro možganov ploda okužene matere. Prof. dr. Žarko Finderle, predstojnik laboratorija za baromedicino, na tretjem mestu pa vodja Splošno upravne službe na Inštitutu za mikrobiologijo Aleksandra Goršek s slabih 79.000 evrov nagrade.

"Tudi meni so sugerirali, naj napišem podjetje na svojo ženo"

Na fakultetah za elektrotehniko, strojništvo in gradbeništvo množično sodelujejo z industrijo, kar da je nujno, saj gre za aplikativno znanost. Ob tem še enkrat poudarjamo, da sodelovanju fakultet in industrije ne nasprotuje nihče, dokler so stvari transparentne, pravične za vse in tudi zakonite. 

Svoji matični in vsem tehničnim fakultetam odločno v bran stopi tudi rektor Papič, ki je pred 10 leti prvi ustanovil odcepljeno podjetje od Univerze v Ljubljani. Trdi, da delajo pošteno, transparentno, da imata od njihovih dejavnosti veliko tako fakulteta kot tudi UL. Na fakulteti je v laboratorij vložil 300.000 evrov iz tržne dejavnosti.

"Nikoli ni bila želja, da bi karkoli prikrivali. Ko sem ustanavljal podjetje, sem bil kritiziran z obeh strani, ena stran je govorila, da je to komercializacija, kar nam očita tudi družboslovje, druga stran pa je bila tista, ki je to že počela mimo univerze. Tudi meni so sugerirali, naj napišem podjetje na svojo ženo."

Fakulteta za elektrotehniko.
Fakulteta za elektrotehniko.FOTO: Damjan Žibert

"Višino urne postavke določa trg"

Dekan Fakultete za elektrotehniko prof. dr. Gregor Dolinar je prepričan, da tehniška fakulteta ne more biti dobra fakulteta brez dobrega sodelovanja z gospodarstvom in zagotavlja, da delajo zunaj rednega delovnega časa. "Kakšna je vrednost teh ur, pa pravzaprav določa trg, kjer je veliko povpraševanja po znanju elektroinženirjev. Bile so podpisane konkretne pogodbe. Nosilec pogodbe je odgovoren za to, da se pogodba realizira in je odgovoren za to, da razporedi delo in tudi plačilo v okviru te pogodbe."

Prof. dr. Mitjan Kalin, dekan Fakultete za strojništvo, prav tako poudarja, da izjemno dobro sodelujejo z industrijo. "Na fakulteti za strojništvo delamo na letnem nivoju z več kot 100 različnimi podjetji. In počasi se s temi projekti tudi nekaj tega denarja nabere. Brez slabe vesti? Absolutno brez slabe vesti."

Kalin opozori na drug ključen problem, profesorji podjetniki. "Oni ravno tako zaslužijo in so zunaj sektorja. In nekako ne vemo točno, kaj se tam dogaja."

Soglasje rektorja za "delo izven"

Rektor univerze na predlog dekana članice izdaja soglasja za "delo izven UL" le za visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce. Za druge zaposlene so pristojni dekani. V letih 2017 in 2018 je rektor izdal 259 soglasij, od tega se jih je 159 nanašalo na pedagoško delo, 67 na raziskovalno delo in 33 na strokovno delo. Večina soglasij je izdanih za eno leto.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

"Profesorji podjetniki"

Profesorje podjetnike, profesorje s s.p.-ji, profesorje v inštitutih in zavodih, ostro obsojata tudi rektor in minister. Ni jih malo, ki preko "obvoda", mimo fakultete pišejo študije, svetujejo, v večini za to dobijo javni denar, kar lahko ugotovimo s pomočjo Erarja. Uganka pa ostaja, koliko zaslužijo preko inštitutov, zavodov, saj niso proračunski porabniki.

Papič še enkrat stopi v bran tistim, ki tržno dejavnost delajo preko fakultet in zaslužijo visoke zneske: "Mene bolj skrbi, da večina te dejavnosti gre mimo, kjer nimamo prav nobene možnosti, da bi sploh kakšen odstotek zadržali na fakulteti. Pri zasebnih podjetjih mi kot univerza nimamo nikakršnih pristojnosti, da urejamo zadeve."

Pikalo pa: "Je posebej zavržno, da nekdo poleg rednega dela nosi rezultate intelektualnega dela ven. Če že dela industrijske projekte, če že dela za industrijo, če že dela take stvari, potem naj jih vsaj v okviru univerze."

Ko nek profesor za čisto zasebne dejavnosti uporablja značko svoje univerze ali pa svoje fakultete, pravi Marinčič, "bi ga jaz poslal za nekaj časa na študijski dopust na prosti trg. Pa naj se izkaže tam."

JUTRI: Zakaj profesorji Ekonomske fakultete niso množično zastopani med rekorderji? Je razlog v Centru poslovne odličnosti Ekonomske fakultete (CPOEF)?

Fakultete, lani so s tržno dejavnostjo ustvarile dobrih 40 milijonov prihodkov, ali v povprečju slabih 13 odstotkov prihodkov, imajo avtonomijo, da same odločijo, kako bodo denar porabile. Kar pa ne pomeni, da lahko ravnajo negospodarno ali celo nezakonito. Lani so vse članice v razvojni sklad UL vplačale (le) 287 tisoč evrov. Samo iz naslova nagrad so si razdelile 2,5 milijona evrov. 

Razvojni sklad ureja pravilnik UL, kjer je določen tudi delež prispevka od avtorskih,  podjemnih pogodb in za tržno dejavnost."Prispevek na podlagi pogodbe s pravnimi osebami in zaposlenimi … se deli v razmerju, in sicer, da gre 90 % članici, 10 % Univerzi".

V Sklepu o pokrivanju posrednih stroškov se sredstva vseh sklenjenih poslov članice UL delijo po naslednjem ključu: "Najmanj 15 % pogodbene vrednosti posla se nameni za posredne stroške članice (amortizacija opreme, delež elektrike, čiščenja ipd.) in za razvojni sklad članice UL. Največ 85 % pogodbene vrednosti posla se nameni plačilu neposrednih materialnih stroškov projekta, plač zaposlenih na projektu in drugih neposrednih stroškov dela na projektu (podjemne pogodbe, avtorski honorarji …)"

Tržno dejavnost fakultet, članic UL, urejajo statut univerze, Zakon o visokem šolstvu in Odlok o preoblikovanju Univerze v Ljubljani. Fakultete tako lahko po statutu UL poleg svoje redne dejavnosti v okviru javne službe opravljajo "tudi drugo izobraževalno, raziskovalno, umetniško, razvojno, strokovno in svetovalno dejavnost oziroma druge s tem povezane dejavnosti (tržna dejavnost)".

Ukrepi sprejeti, nadzora ni

Sklep Univerzitetne službe za notranjo revizijo Univerze v Ljubljani, revizijo so opravljali v letih 2016, 2017 in 2018, na petih fakultetah: gradbeni, strojni, elektrotehniški, ekonomski in pravni, je bil tudi lani, pri tretjem ponovnem pregledu, še vedno jasen, da vse ne funkcionira tako, kot mora. "Notranja revizija meni, da gre za nedorečeno področje, da sistem ni celovito vzpostavljen. Predlagamo razmislek o tem, na kakšen način še celoviteje obvladovati tveganja, povezana s t. i. delom izven." To nenazadnje kažejo tudi razkriti visoki zneski.

Na UL trdijo, da so na podlagi revizij vzpostavili sistem za urejanje tega področja, ključen pa je nenehen revizijski nadzor. V naslednjem letu bodo vključili v letni načrt dela notranje revizijske službe dodatni revizijski pregled notranjih kontrol, ki zagotavljajo izvrševanje sprejetih pravil. Preko javnega razpisa pa prav zdaj iščejo zunanjo revizijsko hišo s stalno razpoložljivostjo vsaj petih revizorjev. "Dejstvo je, da bomo samo s striktnim nadzorom celoviteje obvladovali tveganja, povezana s tako imenovanim delom zunaj UL."

Preberite še:

Profesorji na dodatkih: 11,8 milijona evrov si je v treh letih razdelilo 200 izbranih na ljubljanski univerzi

dejstva, dodatki, izplačila, profesorji, ul