Propadajoča Litijska: Han bi stavbo prenavljal

Konec leta 2023 je Ministrstvo za pravosodje pod takratno ministrico SD Dominiko Švarc Pipan kupilo propadajočo stavbo na Litijski v Ljubljani. Kupnina je znašala 7,7 milijona evrov.

Kot smo razkrili nekaj dni po podpisu pogodbe, je stavbo štiri leta prej kupil znani koprski poslovnež Sebastjan Vežnaver. Novembra 2019 je zanjo na četrti javni dražbi podjetja NIKOM odštel 1,7 milijona evrov približno šest milijonov evrov manj, kot mu je pozneje za isto nepremičnino plačala država. Pogodba o nakupu je bila podpisana 28. decembra 2023, kupnino pa je Vežnaver prejel že dan pozneje, 29. decembra 2023, še preden je notar pogodbo overil. Denar za nakup je le nekaj dni prej s prerazporeditvijo proračunskih sredstev zagotovil minister za finance Klemen Boštjančič.

Zaradi tega nakupa se je druga največja koalicijska stranka SD znašla v največji krizi v svoji zgodovini. Afera je odnesla celotno vodstvo SD. Odstopila sta predsednica stranke Tanja Fajon in generalni sekretar Klemen Žibert. Položaj je zapustila tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, njen takratni državni sekretar Igor Šoltes pa se je soočil celo s hišnimi preiskavami.

In kaj bi danes s stavbo storil Matjaž Han?

"Ne sme se nam zgoditi, da ta zadeva propada. Kot dober lastnik bi jo zdaj obnovil in ji dal novo življenje, tako da bi država namesto najemanja drugih prostorov delovala v teh prostorih. Če pogledamo, koliko je stala sedem milijonov evrov in če bi prenova stala tri, štiri ali pet milijonov, zdaj sicer ne vem natančno, koliko bi znašala, bi bilo to morda ugodnejše, kot da jo prodamo po nižji ceni."

Dve leti po nakupu stavba na Litijski še vedno propada. Analiza Ministrstva za pravosodje je pokazala, da objekt v obstoječem stanju ni primeren za predvideno rabo, torej za preselitev katerega od sodišč tja.

Protipravno pridobljena premoženjska korist po ocenah preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada znaša 2,9 milijona evrov.

Pred kratkim je Specializirano državno tožilstvo zahtevalo sodno preiskavo zoper četverico osumljenih zaradi oškodovanja javnih sredstev. Če bo sodišče zahtevi ugodilo, se bo začel kazenski postopek.

Od samega nakupa, torej že skoraj dve leti, mora za varnost stavbe skrbeti država. Zaradi razbitih oken in vrat, ki omogočajo zelo lahek vstop v objekt, so območje ogradili z višjo panelno ograjo. Ministrstvo za pravosodje ima urejeno tudi fizično in tehnično varovanje objekta, urejanje okolice in čiščenje zgradbe pa opravljajo zaporniki, kar po njihovih navedbah predstavlja "minimalni strošek".

Od prevzema do danes je Ministrstvo za pravosodje plačalo dobrih 94 tisoč evrov stroškov. Največ, 55.153,60 evra, za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. 16.062,40 evra je namenilo za fizično in tehnično varovanje stavbe, 8.845 evrov pa je stala izdelava načrta za zaščito objekta.

Analiza Ministrstva za pravosodje je pokazala, da objekt v obstoječem stanju ni primeren za predvideno rabo, torej za preselitev katerega od sodišč vanj.

Groba ocena stroškov obnove Litijske, za katero je država doslej že plačala 7,7 milijona evrov, po ocenah ministrstva znaša dodatnih več kot 5,5 milijona evrov. Tega denarja Ministrstvo za pravosodje v svojem proračunu nima.

Ministrstvo prek Državnega odvetništva medtem poskuša rešiti še vprašanje manjkajoče parcele. Ob nakupu je namreč pozabilo kupiti manjši del zemljišča tik ob zadnjem vhodu nekaj kvadratnih metrov veliko parcelo, ki je še vedno v lasti Sebastjana Vežnaverja.

Brez te parcele uporaba stavbe ali njena prenova sploh nista mogoči.

Ker kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada sumijo, da je država stavbo preplačala za 2,9 milijona evrov, ker država še dobri dve leti po 7,7-milijonskem nakupu ne ve, kaj bi z njo, ter ker je več kot 5,5-milijonska prenova zaradi manjkajoče parcele praktično nemogoča, Han pa je bil ves čas član vlade, njegovi trditvi, da se Litijsko splača prenavljati, dajemo oceno: ne drži.

Poleg afere Litijska je Hanovo gospodarsko ministrstvo in posledično tudi SD pretresla še afera Spirit. Gre za sum nepravilnosti pri razdeljevanju 83 milijonov evrov sredstev za prestrukturiranje premogovniških regij – zasavske in savinjsko-šaleške. Razpis je vodila javna agencija Spirit, ki deluje pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki ga vodi Han.

A kdaj je bil Han dejansko obveščen o nepravilnostih? In ali ministrstvo pri vsem skupaj res ni imelo nobene vloge?

"Jaz nimam nobenega vpliva sploh vprašati, ker če bi karkoli vprašal, me lahko prijavijo. Jaz 95 odstotkov ljudi na Spiritu sploh ne poznam," je dejal Han. In nadaljeval: "Ko sem videl rezultate, sem takoj ustavil razpis. Seveda so mi pomagali tudi mediji, ki so na to takoj opozorili. Med vikendom me je nekdo poklical in rekel, naj bom pozoren na neko stvar. In sem bil pozoren."

Na vprašanje, ali je torej za nepravilnosti vedel že pred objavo, je odgovoril: "Ne, ne, po objavi. Mi smo bili neizmerno veseli en petek, ko smo postali polnopravni člani ESA, in smo imeli v Vitanju lepo prireditev, kjer nam je ploskala vsa Evropa. Tisti dan naj bi šli razpisi ven, menda v petek popoldne. In jaz sem se čez vikend smejal, sem bil zelo zadovoljen, ker je bila zgodba z ESA uspeh. Potem pa smo v ponedeljek pozabili na ESA in se začeli ukvarjati s tem."

Uradni dogodek ob začetku polnopravnega članstva v Evropski vesoljski agenciji (ESA) je potekal v petek, 10. januarja 2025, s slovesnostjo v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju, ki ga je organiziralo Hanovo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Istega dne so bili objavljeni tudi rezultati javnega razpisa za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje zasavske in savinjsko-šaleške premogovne regije. Razpis je vodila javna agencija Spirit, ki je v Zasavju odobrila devet vlog v skupni višini 30,46 milijona evrov, v Savinjsko-šaleški regiji pa 15 vlog v skupni višini 52,5 milijona evrov.

Da nekaj pri omenjenem razpisu ni v redu, so kot prvi poročali novinarji Financ tri dni pozneje, v ponedeljek, 13. januarja 2025.

Farmacevtski podjetji VonPharma SI in Vital QI sta namreč prejeli najvišji subvenciji. Prvo je za vzpostavitev linije za proizvodnjo krem, mazil in praškastih oblik zdravil prejelo 10 milijonov evrov, drugo pa za vzpostavitev linije za proizvodnjo efervescentnih in orodisperzibilnih tablet 9,73 milijona evrov.

Ustanovitelj obeh podjetji je Tadej Von Horvath. Podjetje Vital QI je tik pred objavo razpisa prepisal na nogometnega vratarja Miho Tetičkoviča, ki je bil po takratnih naših informacijah njegov svak.

Šele več dni po prvi medijski objavi je minister Han sporočil, da je na podlagi medijskih razkritij naročil notranjo revizijo in da bo ministrstvo Računskemu sodišču poslalo zahtevo, naj razpis preverijo.

Prav tako je imelo Ministrstvo za gospodarstvo pri razpisu eno ključnih vlog. Vodstvo agencije Spirit je namreč takrat naši televiziji na novinarska vprašanja odgovorilo: "Podjetja, ki so kandidirala za sredstva na tem javnem razpisu, tudi podjetji, ki ju omenjate, so bila za sofinanciranje izbrana na podlagi izpolnjevanja vseh razpisnih pogojev ter ocenjena na podlagi meril, navedenih v razpisni dokumentaciji. Vsebina javnega razpisa je bila usklajevana in dogovorjena z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport."

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je za razpis zagotovilo tudi finančna sredstva.

Direktor Spirita Rok Capl je teden dni pozneje ministru Hanu zaradi domnevnih nepravilnosti pri razpisu ponudil odstop, ki ga je minister tudi sprejel.

Minister Han je bil torej o sumih nepravilnosti obveščen pred medijskimi objavami, zadevo pa je prvič komentiral skoraj teden dni pozneje, ko je odredil tudi notranjo revizijo. Prav tako je imelo njegovo ministrstvo pri razpisu eno ključnih vlog, zato tudi to Hanovo izjavo označujemo z oceno: ne drži.

Pred sedmimi leti je postalo javno znano, da družinsko podjetje Matjaža Hana M&M International posluje tudi s Petrolom, v katerem ima država neposredno, prek Slovenskega državnega holdinga in Kapitalske družbe, 31,8-odstotni delež.

Leta 2018 je od Petrola za storitve čiščenja bencinskih servisov prejelo več kot 275.000 evrov. Gre za čas, ko je z mrežo Petrolovih bencinskih servisov upravljal Matjaž Šifkovič, ki je tako kot Han član stranke Socialnih demokratov.

Han je takrat priznal, da Šifkoviča dobro pozna, a poudaril, da M&M International čisti Petrolove bencinske servise že več kot 20 let, torej že pred prihodom Šifkoviča na to delovno mesto.

Hana zdaj vprašamo, ali družinsko podjetje še vedno posluje s Petrolom in koliko letno zasluži danes, če je leta 2019 ustvarilo skoraj 300 tisoč evrov prihodkov.

"Manj, med 150 in 200 tisoč evri na leto. Ampak to delamo že od leta 1998," odgovarja Han.

Podjetje M&M International ima sedež v Radečah. Do avgusta 2022 je bil njegov lastnik Matjaž Han, nato pa je takoj po zadnjih parlamentarnih volitvah, ko je postal minister za gospodarstvo, podjetje prepisal na svojo ženo Ljudmilo Han, ki je bila pred tem direktorica v podjetju.

Podjetje posluje uspešno. Prihodki so se mu izrazito povečali prav v prvem letu Hanovega ministrovanja, saj so se med letoma 2020 in 2022 več kot potrojili z 779 tisoč evrov na 2,6 milijona evrov.

Čeprav je Han svoj delež prenesel na soprogo, je pogodba s Petrolom ostala aktivna. Koliko danes podjetje zasluži s Petrolom, je praktično nemogoče preveriti, saj transakcije Petrola niso zajete v aplikaciji Erar, ki prikazuje javne transakcije, družba namreč ni v 100-odstotni lasti države.

O vrednosti posla prav tako ni mogoče sklepati ne iz letnih poročil Petrola ne iz letnih poročil družbe M&M International.

Minister po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije sicer ne sme biti direktor zasebnega podjetja, lahko pa je njegov (so)lastnik, pri čemer veljajo določene omejitve poslovanja. V tem primeru je podjetju prepovedano poslovanje z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport.

Ker je izjavo Hana, da družinsko podjetje s Petrolom zasluži skoraj polovico manj kot pred leti, ko je ustvarilo skoraj 300 tisoč evrov prihodkov, nemogoče uradno preveriti, jo označujemo za previdno.

Približno dva meseca pred državnozborskimi volitvami se je na političnem parketu odvil odmeven prestop, ki so ga mediji poimenovali celo kot prestop leta. Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec se je v tajnosti preselil k Socialnim demokratom.

"Matej je izdal stranko zaradi svojih osebnih koristi in interesov, kaj bo to pomenilo, pa bomo videli," je takrat dejala sokoordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Gre za strateško krepitev stranke ali politični kanibalizem za boljši izhodiščni položaj na volitvah, vprašamo Hana.

"Jaz sem v 22 letih doživel, da je k nam vedno prišlo bistveno več ljudi, kot jih je odšlo, kar se tiče parlamenta. V devetih letih, ko sem bil vodja poslanske skupine, nisem nikogar cukal za rokav in prosil: Pridi v našo stranko. To se je zgodilo spontano. Ali so spoznali, da imamo nek tovariški duh, da je naše delovanje morda nekoliko drugačno in usmerjeno dolgoročno, ne vem. Sem pa vesel, da je v tem času prišlo osem poslancev, pa še več, če štejemo tudi obdobje LDS, ko so prišli štirje ali pet – vem, da me bodo na Dejstvih lovili. Potem pa še v zadnjem obdobju Terček, Židan, Brglez in tako naprej."

V aktualnem mandatu Državnega zbora, ki se izteka, sta se Socialnim demokratom poleg Mateja Tašnerja Vatovca pridružili še Mojca Šetinc Pašek. Gibanje Svoboda jo je izključilo jeseni 2023. Najprej je delovala kot nepovezana poslanka, jeseni 2025 pa se je pridružila Socialnim demokratom.

V mandatu pred tem, ko je vlado vodil predsednik SDS Janez Janša, je največ poslancev – štirje – prestopilo prav k SD: Željko Cigler (iz poslanske skupine Levica), Franc Trček (iz stranke Levica), Gregor Židan (iz poslanske skupine SMC) in Milan Brglez (prav tako iz SMC, kjer je bil tudi njen predsednik Državnega zbora).

Še prej, marca 2007, so iz LDS v SD prestopili člani LDS: Anton Rop, Milan M. Cvikl, Darja Lavtižar Bebler in Marko Pavliha.

Skupno se je poslanski skupini SD pridružilo deset poslancev, medtem ko so jo zapustili trije: leta 2010 takratni poslanec Andrej Magajna, leto pozneje Julijana Bizjak Mlakar, leta 2017 pa še poslanec Janko Veber.

Izjava Hana, da je v poslansko skupino prišlo bistveno več ljudi, kot jih je odšlo, smo označili za pravilno.