Dejstva

Prostovoljci, društva, humanitarci ... Izjemni posamezniki, ki starostnikom omogočajo lepše in dostojnejše življenje

Ljubljana, 22. 06. 2020 00.07 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
Avtor
Maja Pavlin
Komentarji
43

Slovenska družba se hitro stara, več kot 420 tisoč Slovencev je starejših od 65 let. Čeprav država z dolgotrajno oskrbo zamuja že četrt stoletja, položaj upokojencev rešujejo prostovoljci, humanitarci, društva. V Zvezo društev upokojencev Slovenije je denimo vključenih 230 tisoč članov in več kot 500 društev, Zavod za oskrbo na domu na leto oskrbi skoraj 1500 uporabnikov. Slovenija ima izjemne posameznike, ki na terenu in po institucijah pomagajo starostnikom.

Danes bom jaz pomagal tebi, jutri bo kdo mlajši pomagal meni

Starejši za starejše je najboljši primer dobre prakse za starostnike, meni asistentka na Fakulteti za socialno delo dr. Anamarija Kejžar. Gre za projekt medsebojne pomoč med starejšimi Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki mu je leta 2017 Evropski parlament podelil nagrado "državljan Evrope". "Moto programa Starejši za starejše je: danes bom jaz pomagal tebi, jutri bo kdo mlajši pomagal meni. Omogočiti starejšim, bolnim in invalidnim pravočasno, kakovostno in interdisciplinarno pomoč ter čim daljše samostojno življenje v domačem okolju," pove strokovna vodja programa Starejši za starejše Urška Borak.

Rožca Šonc, ki je prav tako vodja tega programa, je dejala, da je bilo do leta 2019 vanj vključenih več kot 3.500 prostovoljcev, ki so pri starejših uporabnikih opravili več kot milijon obiskov. "V času karantene, ko naj ne opravljali obiskov naših uporabnikov, saj so rizična skupina, smo fizične obiske nadomestili z več kot 29 tisoč telefonskimi pogovori, 6000 SMS-sporočili, Viber pogovori in izvedli tudi nekaj delavnic preko ZOOM aplikacije," je povedala Šončeva. Borakova pa dodaja, da so v tem času pričeli izdelovati tudi zaščitne maske, ki so jih nato razdelili med svoje uporabnike, prostovoljce in druge krajane.

dobre-prakse-v-sloveniji

V ZDUS, ki deluje že 74 let, je sicer včlanjenih kar 230.000 članov ter več kot 500 društev in so s tem ena največjih nevladnih organizacij v Sloveniji. Pri samem programu Starejši za starejše je sodelovalo 276 društev. "Od skupnega števila več kot 3.500 prostovoljcev, jih je bilo v letu 2019 aktivnih 2.900, ki so pri skoraj 58 tisoč uporabnikih programa opravili 115 tisoč obiskov in izvedli in organizirali 76 tisoč pomoči in storitev," je povedala Šončeva.

Izraz 'hospic' izhaja iz besede 'hospitium', ki pomeni gostoljubno hišo, prenočišče ali zavetišče. Zgodovinsko gledano so hospice najprej ustanavljali samostani kot zavetišča za romarje in reveže. Danes oskrba hospica nudi humano in sočutno oskrbo ljudem v zadnjih stadijih neozdravljivih bolezni na način, da jim pri tem omogoči čim bolj polno življenje, tudi ko se le to izteka in nudi oporo svojcem.

Borakova naniza še druge primere dobrih praks – Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki se prek programov, izobraževanj in dejavnosti trudi izboljšati življenje starejših in celotne skupnosti, medgeneracijske centre in projekt Prostofer, ki ga izvaja Zlata mreža. Prostofer oz. prostovoljni šofer je projekt, ki starejšim omogoča mobilnost in socialno življenje, saj se mnogi starostniki ne morejo posluževati javnih in plačljivih prevozov. Poudarila je tudi pomen humanitarnih organizacij, dnevnih centrov in Hospica, ki pomaga umirajočim bolnikom in njihovim svojcem, jim lajša trpljenje, jih podpira in zagotavlja celostno sočutno oskrbo.

Obstajajo še številne druge dobre praks, med katerimi je tudi Festival za tretje življenjsko obdobje, ki si med drugim prizadeva v ospredje postaviti tudi delovni potencial starejše populacije.

Izjemno vlogo pri izpostavljanju problematike starejšega prebivalstva igra društvo Humanitarček, društvo za promocijo humanitarne dejavnosti, ki se že vrsto let trudi, da bi starostnikom zagotovili tudi dostojno in dostojanstveno pomoč. V ta namen so ustanovili projekt Vida in skozi zgodbe starejših opozorili na številne stiske, s katerimi se srečujejo nekateri. Ob vsem tem pa tudi izobražujejo in spodbujajo ljudi k vsakodnevnim dejanjem, ki lahko spremenijo svet na bolje. Tudi v času koronavirusa se je močno izkazalo in v sodelovanju z društvom Simbioza ustvarilo prvi brezplačni klepetalnik za starejše ČvekiFON.

Združenje Spominčica - Alzheimer Slovenija pomaga in svetuje osebam z demenco ter njihovim sorodnikom, o njej ozavešča in pripravlja številne aktivnosti, med njimi tudi Alzheimer Café. V času epidemije je pripravila tudi nasvete, aktivnosti in predloge za dobro počutje oseb z demenco in njihovih svojcev v času koronavirusa.

Za zagotavljanje pomoči starejšim in izpostavljanje problematike starejših je zelo pomembno tudi delovanje različnih humanitarnih organizacij, je povedala Kejžarjeva. Dodala je, da sta ponekod v lokalnih okoljih zelo dobro razviti Karitas in Rdeči križ, "kar pomeni pomembno skupnostno obliko pomoči"

"Ljudje so osamljeni in potrebujejo socialni stik"

Ena od vej dobrih praks predstavlja tudi medgeneracijska pomoč. Zavod za oskrbo na domu (ZOD), ki je bil ustanovljen pred 18 leti, izvaja socialno oskrbo na domu, prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje. "Ukvarjamo se predvsem s starejšimi nad 65 let z namenom medgeneracijske pomoči in premagovanja osamljenosti," je povedal strokovni vodja programa organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja na ZOD Amir Crnojević.

Program prostovoljstva izvajajo že šesto leto, vanj pa je vključenih 68 prostovoljcev, ki starostnikom pomagajo dvakrat na teden po dve uri. "Prostovoljci izvajajo družabništvo na domu, saj so ljudje osamljeni in potrebujejo socialni stik. Z uporabniki se sprehajajo, pogovarjajo, hodijo na kulturne dogodke, izvajajo razne tečaje in druge stvari," in dodal, če povezava med uporabnikom in prostovoljcem ne zaživi, prostovoljca dodelijo drugemu uporabniku.

Ker so med epidemijo novega koronavirusa prekinili stike v živo med prostovoljci in uporabniki, so zasnovali posebno telefonsko akcijo prostovoljcev in s starejšimi vzpostavili telefonski kontakt.

V času koronavirusa so številni prostovoljci poskrbeli za stik s starostniki na daljavo.
V času koronavirusa so številni prostovoljci poskrbeli za stik s starostniki na daljavo. FOTO: 24UR

Med epidemijo koronavirusa so se tako izkazali posamezniki in društva, med njimi tudi društvo Udarnik MC Velenje. Prostovoljci v Udarniku sicer že vrsto let nudijo brezplačno pomoč družinam in posameznikom iz Velenja na domu, v okolici hiše, gozdu ... "Pomoč ponujamo tistim, ki si zaradi slabšega socialnega stanja ne morejo privoščiti dodatne pomoči, starejšim osebam in tistim, ki zaradi zdravstvenih omejitev dela ne zmorejo opraviti sami," so zapisali na svoji spletni strani. Starejše in druge družbeno izključene skupine tudi obiskujejo, animirajo, med korona-krizo pa so starejšim pomagali tudi pri nakupih.

Še dve podobni društvi, ki se zavzemata za pomoč starostnikom sta društvo UP-ornik in Petka za nasmeh. Medtem ko je cilj UP-ornika predvsem reševanje socialnih stisk upokojencev in samohranilcev v Mariboru in okolici, pa primarna dejavnost Petke za nasmeh sicer ostaja pomoč otrokom, ki so zaradi stiske staršev ali skrbnikov prikrajšani za topel obrok in ostale šolske aktivnosti, vendar pa so zaradi povpraševanja svojo dejavnost razširili tudi na starostnike.

"Dobri domovi se prepoznajo po načinu dela s stanovalci"

Kljub temu, da je povprečna oskrba v domovih, ki v javnih znaša 620, v zasebnih s koncesijo pa 780 evrov, predraga za številne starostnike, saj mnogi z nizko pokojnino živijo pod pragom revščine, pa se številni domovi za svoje oskrbovance trudijo, da bi jim zagotovili kar najlepše in najbolj dostojno življenje. "Nehvaležno je govoriti o dobrih in slabih' domovih za starejše. Sama sem kot direktorica prišla v takrat 'najslabšega' v Tržiču, v petih letih pa je dobil nagrado in bil prepoznan kot eden izmed najbolj inovativnih," je o svoji izkušnji povedala Kejžarjeva. Dodala je, da so številne dobre prakse vzniknile tudi Štajerskem, "čemur so v prvi vrsti verjetno botrovala tudi prazna mesta".

Izboljšanje je botrovalo tudi uporabi aplikacije za podporo samoocenjevanju e-Qalin, ki naj bi izboljšala kakovost storitve za stanovalce, povečala motiviranost in zadovoljstvo zaposlenih in na splošno pomagala vodstvu pri bolj uspešnem delovanju. Kejžarjeva pravi, da je zaradi tega sistema v domovih takoj moč zaznati več topline. "Dobrih primerov je kar nekaj, ki se ne prepoznajo po urejenih papirjih, temveč načinu dela s stanovalci, prilagajanju njihovim željam, možnosti, da so še vedno aktivni, tudi ko živijo v domu."

E-Qalin je vseevropski model upravljanja s kakovostjo v: domovih za starejše ljudi, posebnih socialnih zavodih, zavodih za usposabljanje, varstveno delovnih centrih in centrih za socialno delo.

"Vsak dom je na nekem področju inovativen in kreativen z namenom izboljšanja življenja stanovalcev," pravi Benjamin Penič s Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS). Pri tem je izpostavil tri domove. "Dnevni center v Domu starejših občanov Ljubljana - Šiška  je odličen primer takšne oblike varstva starejših, saj deluje na samostojni lokaciji, zaradi česar starejši nimajo občutka, da je center povezan z domom za starejše, ki mnogim predstavlja predsodek."

Tako kot Kejžarjeva, je med primere dobrih domov za starejše postavil Dom Tisje z gospodinjskimi skupnosti, ki se približujejo življenju zunaj doma za starejše. "Gospodinjske skupnosti večino opravil opravijo same, prisoten je stalni tim, vsak stanovalec pa ima tudi svojo referenčno osebo, ki predstavlja nekakšnega posebnega zaupnika za vsakega posameznika."

dobri-domovi-za-starejse

 

Med dobre prakse je dodal tudi Dom starejših občanov Fužine, ki je razvil sistematičen pristop paliativne oskrbe. Del tega je tudi psihosocialna podpora stanovalcem in njihovim svojcem ob zaključku življenja, zato "zaposleni prejemajo poglobljena dodatna znanja in spretnosti, s katerimi so opolnomočeni, da stanovalcu skladno z vnaprejšnjim načrtom nudijo najprimernejšo obravnavo." Penič dodaja, da gre pri tem "za celostno psihosocialno podporo, del katere so tudi družinski sestanki, ki stanovalcu in svojcem omogočajo razumevanje stanja in lažje odločanje ter dajejo prostor za odkrit pogovor. Svojci podporo prejmejo tudi po smrti stanovalca".

V kategoriji dobrih domov je tudi Dom Hmelina, ki na inovativne načine pomaga nepomičnim starostnikom in osebam z demenco. Pri nepomičnih stanovalcih se poslužujejo vodnega stolpa z optičnimi vlakni in ogledali, s katerimi poskušajo starostnikom izboljšati zbranost. Stanovalcem je omogočena tudi interakcija z živalmi. V domu imajo namreč številne živali, kot so zajčki, morski prašički, želve in tudi robotsko interaktivno terapevtsko mačko, ki je zelo koristna za osebe z demenco ter tudi tiste stanovalce, ki so na živalsko dlako alergični.

Center starejših občanov Notranje Gorice, ki ga vodi Ana Petrič, močno sodeluje s prostovoljci. "Prostovoljstvo je izjemnega pomena," meni Petričeva, ki sodeluje s številnimi prostovoljci. Izvajajo tudi inovativen projekt, kjer sodelujejo že upokojeni prostovoljci. "V zameno za dve uri prostovoljnega dela na teden imajo omogočene tople obroke. Na ta način rešujemo dve situaciji: dobimo nekoga, ki je že dalj časa z nami in pozna stanovalce, po drugi strani pa tudi mi pomagamo njemu," je povedala.

Prav tako v Notranjih Goricah nadaljujejo s projektom, kjer v zameno za tri ure prostovoljnega dela na dan ponujajo brezplačno bivanje v apartmaju DEOS Centra starejših Notranje Gorice, z vključeno brezplačno prehrano, čiščenjem apartmaja in vključevanje v program centra ter paket terapevtskih storitev. "Center bo zanje pripravil predlog prostočasnih aktivnosti, v katere se bodo prostovoljci po opravljenih treh urah prostovoljnega dela dnevno vključevali po lastni želji. V neposredni bližini so tudi različne turistične točke," je na svojem Facebook profilu zapisala Petričeva ter nadaljevala, da "so bile izkušnje prvih – lanskih prostovoljk zelo dobre, stanovalci in zaposleni pa smo dobili nove prijatelje in neprecenljive trenutke, ki so obogatili življenje v našem centru".

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Kot enega izmed dobrih domov, so starostniki opisali tudi štajerski Dom pod gorco, ki starostnikom ponuja številne aktivnosti in animacije, pogosto pa izvajajo tudi delavnice s hišnimi ljubljenčki, kjer sodelujejo tudi z Društvom za zaščito malih živali.

Bi se lahko česa naučili iz dobrih praks, ki jih poznajo v tujini?

Številne tuje države na različne načine poskušajo pomagati starostnikom. Slovenija je edina država v Evropski uniji brez zakona o dolgotrajni oskrbi, medtem ko so v Avstriji, Nemčiji, skandinavskih deželah, Veliki Britaniji in na Nizozemskem dolgotrajno oskrbo uvedli že pred pred 20 leti. Medtem ko v Sloveniji nimamo niti enotne opredelitve dolgotrajne oskrbe, pa se je kot dobra praksa iz tujine pokazalo načelo, da upravičenci do dolgotrajne oskrbe sredstva dobijo neposredno in jih potem uporabijo po svojem premisleku, prioritetah in glede na življenjske okoliščine. Dobri praksi pa sta tudi osebno načrtovanje in sestavljanje osebnih paketov, ki ljudem omogočata, da dobijo zares tisto, kar potrebujejo.

dobri-primeri-tujina

Značilnost skandinavskih držav je, da je pritisk na domove za starejše manjši, saj veliko starostnikov potrebno oskrbo prejema v oskrbovanih stanovanjih. Norveška pa je pri skrbi za starostnike poskrbela tudi na ravni pokojnin, ki se financirajo iz vladnega pokojninskega sklada. To je sklad v katerega se vlaga presežek dobička naftnih podjetij.

Številne dobre prakse na tem področju pozna tudi Nizozemska. Nizozemska študentka Liz Vermeulen sicer meni, da bi se celoten sistem sesul, če ne bi bilo zaradi dela odličnih prostovoljcev. Vendar pa priznava, da imajo prav tako tudi številne primere dobrih praks. Ena izmed teh je primer medgeneracijskega sobivanja. "Še pred nekaj leti je bila to bolj redkost, sedaj pa je medgeneracijsko sobivanje zelo razširjeno," je povedala. Tako na Nizozemskem obstajajo številne stanovanjske skupnosti in domovi, kjer sobivajo študentje in upokojenci. "So tudi primeri, ko starejši par kupi večjo hišo in jo deli z drugimi starostniki. Na ta način skrbijo eden za drugega, vendar pa je ta način življenja bolj pogost med bogatejšimi starostniki," je dodala. Imajo pa tudi posebno vas, ki je zasnovana za potrebe oseb z demenco.

V ZDA so združili dom za starejše in vrtec ter pripravili skupne aktivnosti za starostnike in otroke.
V ZDA so združili dom za starejše in vrtec ter pripravili skupne aktivnosti za starostnike in otroke. FOTO: Washington Providence

Večgeneracijske stanovanjske stavbe poznajo tudi v Nemčiji, medtem ko imajo v ZDA v domu za starejše celo vrtec. Na ta način poskrbijo tako za osamljenost starostnikov, kot tudi za dodatno izobraževanje otrok. Za upokojence in otroke imajo pripravljene številne glasbene, plesne, umetniške in druge aktivnosti. Nova Zelandija pa ima za starostnike zasnovane tudi celotne vasi.

Seveda  obstaja še vrsta drugih primerov dobrih praks v tujini. Evropska poslanka Romana Tomc je za revijo ZDUS+ na primer izpostavila tudi uspešno koriščenje evropskih sredstev za potrebe starejšega prebivalstva v Španiji. Z evropskim denarjem bodo tako gradili 19 modernih domov in oskrbovanih skupnosti za starejše prebivalce ter tako zagotovili dodatnih 3200 postelj v domovih in več kot 500 mest v stanovanjskih skupnostih.

KOMENTARJI (43)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Infraping
22. 06. 2020 19.14
kdo bi to bral - na palčko rajš!
srecnii
22. 06. 2020 12.50
-5
To so zgodbe od A do Ž, eni se samo slinijo, da dedujejo. Malo je takih, ki svoj čas namenjajo družbi. Laži, laži, in resnica pride na dan in to lažna. Zveš potem kako je nekdo leta pomagal nekomu potem pa je dedoval....to ni prostovoljno delo.
METKA102
22. 06. 2020 15.12
+11
Bolje da deduje tisti, ki je pomagal, kot pa en sorodnik, ki se ni nikoli prikazal. Prav je tako.
ahim1225
22. 06. 2020 12.14
+10
Če bi naše vlade (leve) v preteklosti naredile kaj za starostnike, prostovoljci sedaj nebi imeli dela.
Dibala
22. 06. 2020 11.34
+12
sn mislu da je kucan
ahim1225
22. 06. 2020 12.12
+5
Uporabnik1940659
22. 06. 2020 11.32
+6
H komentarjem (predvidevam, da bo moj izbrisan...) - ste lahko malo bolj pozitivni?? Sama sem prostovoljka, vem, kaj pomeni in kaj daje to delo! Občutek imam, da nekateri komentirajo iz golega sovraštva in negativizma.... Zamislite se malo!
NovodobnoSuženstvo
22. 06. 2020 11.55
+0
Osebno poznam dve "prostovljki", ki odkrito povesta, da delata kar delata samo in izključno zaradi možnosti dedovanja!!!!!!
bublika
22. 06. 2020 13.05
+8
TAKA PA NI VEČ PROSTOVOLJKA AMPAK DNO DRUŽBE 1!
flojdi
22. 06. 2020 15.57
+4
.točno tako nekako. / meni je uspelo kar precej časa hodit spotoma zase tudi za sosedo v trgovino. pred mano je plačevala drugim po 5e za vsak nakup. Meni je bilo edino , lepo , Plačilo Krasen Klepet in obilica sproščenega smeha
rovte
22. 06. 2020 20.19
+1
resslovenka
22. 06. 2020 11.05
+20
Je rekla moja gospa soseda, žal že pokojna: "veste, starost je grda". Živela je sama, imela podnajmnike v hiši. Moža in ženo, bosanska državljana. Bila sta dobra kot kruh do nje. Nekega dne je padla s postelje in si zlomila kolek. Podnajemnici se je zdelo čudno, ko jo tisti dan ni nič videla, ko se je vrnila z dela. Vedno ta moja soseda počakala pred hišo, da so kupaj spili kavo popoldan. Potrkala je na njena vrata, pa se je gospa z zelo šibkim glasom oglasila. Podnajemnica je poklicala reševalce, da so jo rešili in odpeljali v bolnišnico. Nikoli več ni bila ista in se domov ni vrnila. Kmalu je umrla. Hočem povedati, da je bil ta podnajemniski par boljši do nje, kot vse sorodstvo. Svojih otrok namreč ni imela in je bila vdova. No, to sorodstvo je po njeni smrti hišo prodalo. Sedaj na tej lokaciji stoji nova, sodobna hiša, neki drugi sosedje. Bosanski podnajemniski par se je odselil. Morda, sta se vrnila v Bosno. Nikoli več ju nisem videla. Lahko pa z gotovostjo trdim, da je starost res grda. Zgodbe starih in obnemoglih to dokazujejo. Nekoč smo peli "lepo je v naši domovini biti mlad", danes tiste generacije pojejo "težko je v naši domovini biti star". Pa še kako je res. Vesela sem, da je kljub vsemu v naši državi kar nekaj mladih, ki jim ni vseeno za starejše. " Starost je modrost, mladost pa norost". Tako pravi star slovenski pregovor. 😎
jesenvoyo
22. 06. 2020 11.53
+5
Če bi podnajemnika poskrbela za gospo, bi bila lahko še danes v hiši, poklicati reševalce pa res ni tak problem. Sicer pa nas bodo mladi razumeli šele takrat, če jim bo uspelo dočakat starost.
devote
22. 06. 2020 11.04
+1
glavno, da so s Kitajske vedno samo optimisticne novice glede koronavirusa...
šoferkabusa
22. 06. 2020 10.26
+8
Me pa res zanima kdo bo našim parlamentarcem rit brisal, ko bodo 70+
cirenij
22. 06. 2020 10.13
+13
Vsaka čast in zahvala prostovoljcem!
akize
22. 06. 2020 09.27
+16
haha kakšno slikco ste dali... to je že uvod v neke druge zadeve....
laycan
22. 06. 2020 09.11
+25
Tisto, 1.mrd,katero država meče skozi okno raznoraznim nevladnikom, parazitom, kulturnikov, društvom, zdajšnja vlada želi to pipico zapreti, in naj se ta denar nameni upokojencem. Bi bilo najbolj pošteno. Ti paraziti pa v službo.
majsta
22. 06. 2020 09.21
+16
++ Se strinjam! Preveč je prisklednikov , tisti ki pa so delali za državo pa se jih zdaj pozablja !
srecnii
22. 06. 2020 09.24
+4
Razmišljaš matematično, zakaj potem imamo državo, a na ostale k niso zadosti delal pa se naj pozabi...vrjami mi Evropsko sodišče nas bi po tvojem obsodilo in nabil milijardne kazni o kršenju človekovih pravic....
NovodobnoSuženstvo
22. 06. 2020 09.44
+7
leva čreda se nestrinja....zato se kolesajo.
cirenij
22. 06. 2020 10.10
+7
Ne nabijajte v prazno! tUDI KULTURNIKE, NEKAJ NEVLADNIKOV .......POTREBUJEMO. To je povsod po svetu. Kam naj bi pa šle baje cele potovalke penzionističnega sklada? In kako npr. avstrijci ipd. lahko zagotavljajo visoke pokojnine in vzdržen pokoj. sklad, pa imajo tudi take organizacije? Ker se ne da krast in vsak tat v politiki takoj odstopi in tatovi hitro v čuzo. In ne, da se vleče 20 ali 30 let.
Uporabnik1152447
22. 06. 2020 11.01
-3
Ja, res je, tudi kulturnike rabimo. Podjetja, usmerjena k dobičkom so slaba, samozaposleni v kulturi, ki ne plačujejo prispevkov, so pa kul. Fuj ta kapitalizem, veliko bolje je biti kulturnik.
Uporabnik1940659
22. 06. 2020 11.30
+2
"Paraziti" - veste večina društev sloni na prostovoljnem delu!
Uporabnik1940659
22. 06. 2020 11.30
-2
yanay
22. 06. 2020 12.01
+1
Ljudje protestirajo, ker vse poti vodijo v novodobno suženjstvo.
srecnii
22. 06. 2020 09.07
-6
Premalo se zavedamo, kaj nas čaka, ljudje pozabljajo, da so prej gledal samo na svojo rit, sedaj na stara leta pa pričakujejo da bodo dobil vso potrebno pomoč.
cirenij
22. 06. 2020 10.12
+7
Kako naj nekdo na minimalcu ali še manj, gleda samo na svojo rit, če ima otroke. Ne more krpat kraja s krajem, na svojo starost sploh pomislit ne sme.
srecnii
22. 06. 2020 14.12
+2
Kaj pa ostali k niso na minimalcu, pa bi lahko pomagal, pa nočejo
laycan
22. 06. 2020 09.07
+6
Lepo se vidi kam pes taco moli, spet bi radi mediji, vse to natrpili tej vladi, resnica pa je taka, da se od leta 1991,pokonjinska blagajna neupravičeno prazni za druge zadeve, predvsem te neupravičene visoke borcevske penzije.
Mojca1313
22. 06. 2020 08.47
+31
Hvala vsem prostovoljcem, država pač ne more pokriti vsega. Dejstvo pa je, da je prostovoljstvo marsikdaj potuha državi, ta bi morala opraviti svojo nalogo.
jesenvoyo
22. 06. 2020 08.19
+22
Ni malo tistih, ki z zbiranjem pomoči ukvarjajo žal tudi krepko za svoj žep. Zbiranje pomoči za pomoč potrebnim z namenom, da se pri tem krepko zasluži dokazuje, da ljudem ni pri tem nič nerodno, posledica tega pa je, da takšni primeri zmanjšujejo zaupanje v to dejavnost.
daiči
22. 06. 2020 08.16
+20
hvala bogu za takšne prostovoljce
akize
22. 06. 2020 09.27
+4
Kaj ne bi raje napisal Hvala prostovoljcem? Zakaj daješ vse zasluge nekim izmišljotinam?
DaVinci
22. 06. 2020 08.02
+27
1/4 je v penziji 1/4 je na socijali 1/4 je otrok in 1/4 podpira vse to...ufff a je kaj cudno kje smo.
STOP
22. 06. 2020 08.11
+5
ja a ni lepa razporeditev? tudi ti si bil nekoč otrok, nekoč ne boš imel službe in na stara leta boš v penziji..kako pa bi ti drugače to razporedil?
lotmerzanec
22. 06. 2020 08.23
+12
Res je,da smo bili nekoč otroci res je tudi,da bomo v penziji ( če prej ne umremo) ni pa res,da bomo tako kot nekateri celo življenje živeli na tuj račun!! To so rojeni lenuhi in izkoriščevalci zato bi bilo potrebno podpore omejiti na 1 leto!! Mar ni sramota pri 40. letih biti brez dneva delovne dobe??
srecnii
22. 06. 2020 09.12
+3
55.000 ljudi trenutno dobiva socialno pomoč...od kje vam 1/4...ja mamo pa 600.000 upokojencev, to pa vas ne skrbi!!!!
DaVinci
22. 06. 2020 09.58
+7
Slovenske firme so sle pa-pa in sluzbe z njimi.Ni kaj razpolagat,se posebej ne s takimi politiki.Dalo se bi marsikaj,a kaj ko je sistem na nivoju 10letnika.Jaz jaz jaz in spet jaz čene jok na twiter.
DaVinci
22. 06. 2020 10.03
+3
Srecni...najprej sem omenil upokojence,ampak ti si se na socijalce vznemiril in krivdo takoj na upokojence?Predvidevam,da si na socijali,ker te je to tako uzalilo.
Uporabnik1940659
22. 06. 2020 11.35
+5
Zgodbe o prejemnikih socialne pomoči so zelo različne... Ne moremo metati vsega v en koš... Mnogo prejemnikov socialne pomoči je na tej pomoči tudi zato, ker so delodajalci firme spravili v stečaj, obvez do delavcev niso poravnali. Denar pa je, najverjetneje, pristal v kakšni od davčnih oaz! Mnogi upokojenci imajo nizke pokojnine tudi zato, ker delodajalec ni plačeval prispevkov... In ne eni ne drugi za to ne odgovarjajo... O tem pa na tem portalu niti besede....
DaVinci
22. 06. 2020 21.01
Nobenega ne zalim.Samo pravim,da 1/4 zivi slovenijo.Tako negre.
motorist_mb
22. 06. 2020 08.01
+22
Vsem prostovoljcem samo kapa dol...izvrstno delo opravljate...carji!