'Punce so se ulegle na zebro, preden avto pride, skočijo stran'

V večgeneracijskem centru Zveze Anita Ogulin mladostniki, predvsem iz tretje triade osnovne šole, sami pokažejo, na kaj naletijo, pove študentka Mya Prešern McCann, ki se z mladostniki veliko pogovarja, jim svetuje, nudi oporo. Dostop imajo do fizično in psihično nasilnih posnetkov, je presenečena. Mladostniki so na telefonih po 6 do 8 ur na dan. "Veliko imam punc, ki so mi pokazale izziv, da so se punce ulegle na zebro in toliko časa tam ležijo, tik preden avto pride in potem skočijo stran." Še en izziv, ki so ga mladostniki delili z Myo: "Majhen pokrovček ali steklenico prisesajo na ustnico, imajo toliko časa gor, dokler nimajo učinka povečanih ustnic. Težava je, da jim žile popokajo v ustnicah in jim lahko ostane opeklina. Imam punce, ki so to poskušale in so imele težave, so morale po zdravniško pomoč."

V porastu so posnetki iz Azije, ki spodbujajo dekleta k anoreksiji, ji je povedalo več deklet. "Azijke so testirale, katera je najbolj suha in ima najlepšo postavo, da gre lahko med dvema lestvicama v ograji bočno skozi. In so moje punce, tudi 13-letnice, rekle, da bi rade shujšale, zato da bi tudi one skozi to razpoko prišle, ker se jim samo takšna postava zdi lepa."

Uporaba družbenih omrežij je problematična pri vsakem 11. mladostniku
Raziskava NIJZ kaže, da je uporaba družbenih omrežij problematična pri vsakem 11. mladostniku oz. pri desetini slovenskih mladostnikov. Najbolj pri 13-letnikih. Večja težava je pri dekletih kot pri fantih. 

Poleg tega je največji delež tveganja za razvoj zasvojenosti z internetom pri mladostnikih (17,8 odstotkov), starih med 15 in 19 let.

Koliko se jih zdravi zaradi nekemične zasvojenosti? V Centru za zdravljenje zasvojenosti ZD Nova Gorica so lani obravnavali 243 oseb, od tega jih je bilo 40 mladoletnih. Terapevt dr. Miha Kramli nam je povedal, da pogosto obravnavajo starše 5-letnikov, ki ponorijo, ko jim omejijo uporabo telefona. 

Dnevno prejemajo klice za nasvet, pomoč. Vedno več je primerov, da zaradi te zasvojenosti ne obiskujejo šole, se izolirajo, postanejo nefunkcionalni... Srečujejo se z negativnimi učinki neomejene spletne dejavnosti na duševno zdravje. Veliko njihovih pacientov ugotavlja, da so družbena omrežja sposobna manipulirati z njihovim počutjem.

V centru svetovalke najprej preverijo, kako otroci doživijo nek izziv, kako si ga interpretirajo, če prepoznajo razliko med realnostjo in tem, kaj je mogoče posneto samo za družbena omrežja. Pri skupinskih pogovorih ponavadi otrok predstavi vsebino, stisko, izziv in potem skupaj pogledajo, kaj to pomeni zanje. Mya ocenjuje, da družbena omrežja, predvsem TikTok, zelo vplivajo na razvoj empatije pri mladostnikih. "Vidim pri fantih, da imajo vedno manj empatije do žrtev, do nasilja, do rizičnih situacij."

Gniloba možganov
Da gre za gnilobo možganov, kjer samo konzumiramo vsebino brez zavednega početja, opozarja Rok Gumzej iz Logouta, kjer izvajajo terapije za mladostnike, ki so zasvojeni, ter za njihove starše. Prek spleta se naročijo na brezplačna svetovanja. Njihovi programi trajajo od treh mesecev, lahko tudi do enega leta.

Največ jih po pomoč pride na prelomnici iz osnovne v srednjo šolo, torej iz zadnje triade osnovne šole in iz prvega ali drugega letnika srednje šole, ko postane bolj pomembno, kaj si vrstniki menijo o njem, kot mnenje staršev. Po pomoč prihajajo vse mlajši. "Imeli smo že primer, ko je bil otrok star 6 let in je bila naprava uporabljena že od malih nog, kot regulacija čustev. Ne želim jesti, damo risanko na Youtube. Otrok ne zmore regulirati kakršnihkoli negativnih čustev. Tu delamo potem s starši, ker je vprašanje vzgoje." Gumzej pogostokrat 9- in 10-letnike vpraša, ali ima kdo Snapchat, in jih tretjina dvigne roko. Čeprav je starostna omejitev 13 let.

In posledice zasvojenosti? "Težje prepoznamo čustva, ne znajo ubesediti, ko nekaj doživijo, manj se gibajo, lahko pride do težav s pozornostjo in krhajo se odnosi v družini." V sodelovanju z Mladinskim klimatskim zdraviliščem Rakitna izvajajo tritedenski detox program, da se mladi popolnoma odklopijo.

V porastu izsiljevanja z intimnimi posnetki
Na TOM telefon Zveze prijateljev mladine se obračajo mladostniki v stiskah in njihovi starši. Stisk, povezanih z internetom, je manj, okrog 4 odstotke. Strokovna sodelavka Neža Jagodic opozarja, da so v zadnjih letih v porastu kontakti zaradi izsiljevanja z intimnimi posnetki na spletu. "Mladostnik naveže z nekom stik, ta oseba pridobi intimno fotografijo od mladostnika in potem postane to predmet izsiljevanja. Če ne pošlješ dodatne fotografije, bom tvojo sliko delil s prijatelji, družino, na spletu. Mladostnik v veliki stiski želi, da se izsiljevanje konča, in pošlje novo fotografijo, toda izsiljevanje se ne konča. Spopadajo se z občutki nemoči."

Problem algoritmov, ki priporočajo ogled specifičnih vsebin, dodaja Jagodic. "Če je mladostnik naletel na spletni izziv, algoritem preračuna, da je izziv gledal in bo dobil naprej še dodatne videe drugih oseb. Ustvari se občutek, vsi to počnejo, to je trend, to je nekaj, kar moram narediti tudi jaz."

Dokazano je, tako Jagodic, da te vsebine postajajo vedno bolj ekstremne. "Mladostnik je v stiski, je manj samozavesten in bo gledal vsebino, denimo povezano z duševnim zdravjem. Nastane učinek zajčje luknje, ko mladostnik spremlja vsebine, ki so zelo ekstremne, nevarne, škodljive za njegovo zdravje. Povezuje se z drugimi osebami, ki takšna vedenja spodbujajo, jih idealizirajo, na primer samopoškodbeno vedenje, motnje hranjenja ..."

Odgovornost je na odraslih
Otroci se ne morejo sami zaščititi, odgovornost je na odraslih, pove terapevtka Monika Bizjak Erjavec iz Zveze Anita Ogulin. "Odrasli tako radi žugamo, kakšna grozna mladina je danes; se mi zdi zelo nepošteno do mladih, ker smo jih mi na nek način potisnili v to. Hkrati jim kažemo zelo slab zgled. Ne nudimo jim podpore, ne naučimo jih, da bi zmogli sami regulirati to, kar doživijo na spletu. Kako se mladi odzivajo, je zrcalo tega, kar odrasli počnemo."

Zato je pomembno, da starši omejijo dostop do omrežij. "Slediti, koliko je na zaslonu, gledati, koga spremlja, posluša. Naj nima v svoji sobi možnosti biti na računalniku, na omrežjih, na telefonu." Poudarja, da je ključno, da se z mladimi pogovarjamo, da pokažemo zanimanje in jim ne moraliziramo. "Sem imela eno mladostnico, ki preživi veliko časa v skupinskih igrah. Mi je pokazala, kako navezuješ prijateljski stik z umetno inteligenco, ki ti daje samo tiste odgovore, ki ti bodo všečni, ki se s tabo nikoli ne zapleta v konflikte. To je za nadaljnje odnose v realnem življenju zelo nevarno."

Zakaj so mladostniki pripravljeni tvegati svoje življenje? V mladostništvu je potreba po tveganju kar izrazita, pojasnjuje Monika Bizjak Erjavec. "Možgani jih še ne soočajo z možnimi posledicami, ki bi sledile nekemu tveganemu vedenju, hkrati imajo močno željo po adrenalinu, da dobijo ta dopamin v telo."

Otroke je strah reakcije staršev
Po besedah Roka Gumzeja otroci rečejo, da ne upajo staršem povedati, ko gre nekaj narobe, ker jih je strah, da bo reakcija obtožba. "Otrok je v nevarnosti, rabi občutek varnosti, da lahko zaupa."

Na družbenih omrežjih, ker so osamljeni
Da mladi z družbenimi omrežji nadomeščajo to, kar jim manjka: neka varna navezanost, stabilnost v nekem odnosu z odraslim (ponavadi je to starš), pojasnjuje terapevtka Bizjak Erjavec. 

"Potem iščejo potrditev, sprejetost, pripadnost med vrstniki, zato družbena omrežja postanejo zelo privlačna. Ta pripadnost, ki jo morda lahko dobiš na spletu, je zelo lažna pripadnost." Dodaja še, da je med mladimi zelo razširjena osamljenost in da nimajo varne navezanosti.

Po besedah terapevtke vidijo mladi samo uspele izzive. "Tisti, ki so bili globoko ranjeni, ki so se osramotili, tega ne vidijo, ker ni v osredju, vidijo samo uspeh in so prepričani, da bodo tudi oni uspeli."