Radi jeste morsko hrano? Pa veste, koliko plastike vsebuje?

Povprečen prebivalec Evropske unije vsako leto ustvari 31 kilogramov plastičnih odpadkov, kar je 3 kilograme več od slovenskega povprečja, ki v letu 2016 znaša dobrih 28 kilogramov. Slovenija tako spada med države članice z najmanj proizvedenih plastičnih odpadkov. Zanimivo, največ plastike zavržejo v najbolj razvitih državah Evropske unije, z 61 kilogrami na prebivalca na leto je rekorderka Irska, najmanj, 14 kilogramov plastike na prebivalca, pa zavržejo v Bolgariji.

Slovenci smo leta 2016 proizvedli skupno 59.000 ton odpadkov iz plastike, kar je 19 odstotkov manj leto prej. Skoraj polovica plastičnih odpadkov je nastala v storitvenih dejavnostih, 46 odstotkov v proizvodnih dejavnostih, najmanj, 5 odstotkov, pa v gospodinjstvih.

Plastične vrečke postajajo preteklost

Mineva pol leta, odkar na blagajnah slovenskih trgovin nosilne plastične vrečke niso več brezplačne. EU želi s tem ukrepom zmanjšati njihovo porabo, povprečen Evropejec jih namreč vsako leto porabi približno 200. Slovenija se je zato zavezala, da letna raven potrošnje do konca letošnjega leta ne bo presegala 90 vrečk na osebo, do konca leta 2025 pa 40 takih vrečk.

Potrošniki so novost dobro sprejeli, poraba plastičnih vrečk se je, odkar so te plačljive, zmanjšala za več kot polovico. Tudi zato sta okoljski minister Simon Zajc in predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah podpisala kodeks o zmanjšanju prodaje plastičnih nosilnih vrečk, ki s septembrom sicer prostovoljno ukinja tudi plačljive plastične vrečke, ki jih bodo trgovci zamenjali z recikliranimi in biorazgradljivimi.

Od leta 2021 pa na trgovskih policah ne bomo našli niti drugih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, kot so krožniki, kozarci, slamice, pribor in podobno. Država namerava prepovedati izdelke, za katere so na voljo ustrezne okolju prijazne alternative. Na seznamu desetih najpogosteje zavrženih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki končajo v morju, je namreč več takih, za katere alternativa že obstaja. Ni pa vsaka alternativa okolju prijazna.

Bioplastika: zeleno upanje ali lažna obljuba?

Rešitev plastične krize na prvi pogled ponujajo številni znanstveniki, ki jim je, namesto iz naftnih derivatov, plastiki podoben material uspelo ustvariti iz različnih popolnoma naravnih sestavin: plastika iz morskih alg, iz zelenjavnih odpadkov ali celo iz krvi. Takšno plastiko so poimenovali bioplastika.

Toda bioplastika je slab termin, pojasnjuje Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja (EBM): "Treba je ločiti med biorazgradljivo in bioosnovano plastiko, torej takšno, ki ni izdelana iz naftnih derivatov. Hkrati je biorazgradljivost slabo definirana, tako da v EBM na splošno ne podpiramo menjave plastike z biorazgradljivo." Dodaja še, da je bioplastika primerna le za izdelavo vrečk za zbiranje organskih odpadkov, a le pod pogojem, da so takšne vrečke dobro označene in vpeljane v sistem.

Še bolj kritičen do bioplastike je redni profesor na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani dr. Mihael Jožef Toman. "Zame je to strel v prazno," je povedal in dodal, da so produkti razgradnje bioplastike ravno tako toksični in nevarni kot produkti razgradnje navadne plastike. "Bistvo bioplastike je iskanje neke alternative, ki bo nek drug sektor spet kapitalsko obogatila."

Najbolj ogroženi ljubitelji školjk

Več kot 8 milijonov ton plastike letno spustimo v svetovna morja, ta pa se potem kot bumerang vrne v našo prehransko verigo. Predvsem v obliki mikroplastike, ki pa jo je zelo težko odkriti. Delčki te plastike se na naše krožnike vrnejo kot nezaželen sintetični dodatek hrani - posebno tistim, ki imajo radi ostrige, školjke in lupinarje. Belgijski raziskovalci ocenjujejo, da povprečen Evropejec vsako leto zaužije enajst tisoč mikrodelčkov plastike, od katerih naj bi jih v telesu ostalo manj kot 60, a se z leti nabirajo in pridejo v kri, kar pa je lahko osnova za številne še neraziskane zdravstvene težave.

Kitajska – žarišče problema

Od 348 milijonov ton plastke, kolikor smo je leta 2017 proizvedli Zemljani, je manj kot petina nastala v EU. Daleč največ, več kot polovico vse svetovne plastike proizvede Azija, od tega skoraj 30 odstotkov samo Kitajska.

In čeprav globalno gledano Azija predstavlja največji problem, je Evropa po količini proizvedene plastike na drugem mestu. Zato ne preseneča, da so kandidati za poslance v predvolilnem času okoljske izzive uvrstili med najbolj pereče probleme EU, ki pa se vsaj s problemom plastike za zdaj uspešno bori, kar, denimo, z ukinitvijo plastičnih vrečk čutimo tudi slovenski potrošniki.