Dejstva

Rekorden uvoz mesa: raje kupimo slovensko ali cenejše meso?

Ljubljana, 16. 09. 2024 06.00 | Posodobljeno pred 27 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Neža Steiner
Komentarji
205

Lani smo uvozili rekordne količine mesa – 116,7 tisoč ton, pri tem največ, slabih 54 odstotkov, svinjine. Razlog? Ker imamo svinjine na voljo premalo. Samooskrbni smo z govedino in perutnino. Gre v tujino bolj kakovostno meso? 'Slabša živina gre v slovenske klavnice,' ocenjuje Jože Tomšič, vodja kmetijstva v Kmetijski zadrugi Trebnje.

"Po mojem mnenju gre dobra polovica živine v tujino, na žalost je tako, da gre samo boljša živina za višjo ceno. Slabša živina gre pa v slovenske klavnice," pojasnjuje Jože Tomšič, vodja kmetijstva v Kmetijski zadrugi Trebnje. Gre za največjo zadrugo pri nas, na leto od rejcev, predvsem z jugovzhoda države, odkupijo okoli 10 tisoč glav goveda. Slabo polovico prodajo v slovenske klavnice, ostalo – približno 5500 glav živine – pa v italijanske, avstrijske in kosovske klavnice. Zakaj? Ker v tujini dobijo višjo ceno. Kakšne so razlike? Po besedah Jožeta Tomšiča gre za precejšnje razlike, pri telicah za okoli 50 evrov, pri bikih pa za kakšnih 100 evrov. "Pri enem govedu je to malo, če prodaš en tovornjak oz. 30 glav živine, pa je lahko razlika 1500 oz. 2000 evrov." 

Gre v tujino meso boljše kakovosti? "Lahko rečemo, da je ta živina, ki gre v tujino, boljše kakovosti. Naši sodelavci točno vedo, katere živali bodo za izvoz in katere bodo za prodajo na slovenskem trgu," je jasen direktor zadruge Stanko Tomšič. Dele tega prodanega mesa pa tudi nazaj uvažamo.

"Lahko rečemo, da je ta živina, ki gre v tujino, boljše kakovosti. Naši sodelavci točno vedo, katere živali bodo za izvoz in katere živali bodo za prodajo na slovenskem trgu."

Nazaj se vrne slabše meso

Po drugi strani Tomšič ocenjuje, da je to meso, ki se vrne v Slovenijo, slabše kakovosti, kot je domače meso. "Če gre meso v tujino, je bistveno daljša proizvodna veriga, kot če gre preko Slovenije, ko je proizvodna veriga kratka in v trgovinah kupimo v bistvu sveže meso. Predpostavljam, da veliko mesa, ki se ga uvozi, gre za meso slabše kakovosti, gre za verjetno tudi kakšne obreznine oz. za meso, ki ga je treba po nekem hitrem postopku spraviti v prodajo."

Rekorden uvoz

Lani smo imeli rekorden uvoz mesa od leta 2000. Uvozili smo 116,7 tisoč ton mesa, pri tem največ, slabih 54 odstotkov, meso prašičev. Zakaj se uvoz povečuje? Povečanje mesa lahko pripišemo tudi zmanjšanju prireje domačega mesa, ugotavljajo na Kmetijskem inštitutu. Prireja se je v letu 2023, glede na leto prej, znižala za slabe štiri odstotke. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Še posebej skrb vzbujajoče stanje je na področju samooskrbe s svinjino, opozarjajo na trgovinski zbornici, ki je moramo več kot 60 odstotkov uvoziti, če želimo zadostiti vsem potrebam na trgu. "Prehranska varnost je ključni element prehranske suverenosti države, zato je treba povečati samooskrbo s ključnimi živili, ki jih je moč pridelovati v Sloveniji in tako zmanjšati odvisnost od uvoza. Zato je treba spodbujati predvsem tiste panoge, ki so lahko uspešne v našem prostoru (npr. govedoreja, prašičereja) in so obenem pomembne za ohranitev in razvoj vitalnosti slovenskega podeželja." 

Po besedah Boruta Florjančiča, predsednika Zadružne zveze, imamo povečan uvoz tudi v tem letu. "Na drugi strani imamo pa manj prodane živine v slovenske mesno predelovalne obrate. Plus težavno leto 2022, ki je bilo izredno sušno, povzroča tudi nihanja. Za zdaj še ne zaznavamo drastično zmanjšanja staleža, vendar je trend števila živali na kmetijah v padanju."

Z govedino in perutnino samooskrbni

Z mesom smo trenutno 83 odstotkov samooskrbni. Najnižja samooskrba v zadnjih dobrih 20 letih je bila leta 2015, znašala je 74 odstotkov. A to ne pomeni, da smo enako samooskrbni z vsemi vrstami mesa. Najvišja samooskrba je s perutninskim mesom, sledi goveje meso, kjer smo 106-odstotno samooskrbni. S prašičjim mesom pa smo samooskrbi samo 37 odstotkov. Zato smo odvisni od uvoza – uvozimo torej dve tretjini. A četudi pridelamo več govejega mesa, kot ga pridelamo – tudi to uvažamo. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

V Perutnini Ptuj vso meso pridelajo sami. "Polovico doma pridelanega mesa in izdelkov izvozimo na zahtevne evropske trge, kot so Švica, Avstrija in Švedska. Mesa drugih proizvajalcev ne uvažamo."

Uvoznika vodi cena

Ko nekdo uvaža, si postavi osnovni cilj, meni Florjančič. "Ali pokliče tega trgovca v Nemčijo, na Poljsko in reče, daj mi nekaj najkvalitetnejšega, ali reče, daj mi nekaj ugodnega, da bom lahko drug teden naredil akcijo. Kaj se išče v tujini? Uvoznika vodi cena." Kar je drugače, ko specializirani rejci uvažajo teleta mesne pasme, ki so v Sloveniji v deficitu. "Vzredijo te živali, prodajo v tujino in prinesejo denar domov." Meni, da bi država morala več denarja nameniti tistim živilskim predelovalnim obratom, ki bazirajo na slovenski surovini. "Prav je, da slovenski denar zaokroži tukaj." Zadruge v veliki večini ponujajo slovenske proizvode. Uvažajo le, če je pomanjkanje, ampak tega je malo, pravi. "Zadruge zelo dobro povezujemo srednje in male kmetije. Velike so ekonomsko uspešnejše in same vstopajo na trg. Mi smo dober poslovni dom za malega in srednjega kmeta, tukaj vršimo odkup mleka, živine, sadja, zelenjave. Imamo tudi nekaj svoje živilske industrije, mesno predelovalne obrate, mlekarne, vinske kleti."

Največ govedine iz Italije

Lani smo največ govejega mesa uvozili iz Italije, meso prašičev iz Španije, perutnino iz Poljske, ovčjega in kozjega mesa iz Nizozemske ter meso konjev, oslov, mul iz Belgije. Največ govejega, prašičjega in ovčjega ter kozjega mesa smo izvozili na Hrvaško.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

100-odstotno svinjsko meso, uvoženo le v mesne izdelke in polpripravke

V družbi Farme Ihan prodajajo goveje in svinjsko meso izključno s slovenskim poreklom. Goveje meso odkupujejo od slovenskih kmetov in kmetijskih zadrug. "Vse živali, ki jih prevzamemo in se potem postreže kot sveže svinjsko ali goveje meso, so rojene, vzrejene in zaklane v Sloveniji," pojasnjuje generalni direktor Matej Resnik. So eno redkih živilskih podjetij, ki še ostaja v slovenski, edini v državni lasti, njihov lastnik je namreč Slovenski državni holding.

V izdelke in mesne polpripravke, kot so denimo čevapčiči, vmešavajo letno približno tretjino svinjskega mesa iz uvoza. Iz Nemčije, Italije in Avstrije neposredno od proizvajalcev po borznih cenah. "Ker je svinjine v Sloveniji premalo, hkrati pa je poraba zelo sezonska." Ko dodajajo tuje meso, to deklarirajo. 

Imajo dve lastni prašičji farmi v Krškem in Kočevju. Tam letno vzredijo 90 tisoč tekačev, to so prašiči, težki 25 kilogramov. "To predstavlja dve tretjini vseh slovenskih tekačev, tretjino jih prodamo v Sloveniji, dve tretjini pa peljemo naprej v vzrejo našim 60 kooperantom. To so slovenski kmetje, ki vzredijo prašiča do 110 kilogramov, potem pa mi to dostavimo v našo lastno prašičjo klavnico." Prašičja klavnica je v Šentjurju, od tam svinjske polovice prepeljejo v Meso Kamnik, kjer je predelovalna proizvodnja in goveja klavnica. Meso prodajajo pod lastno blagovno znamko Anton. 

Po besedah Resnika vse goveje in svinjsko meso prodajo v Sloveniji, približno 10 odstotkov izdelkov in polpripravkov pa izvozijo. Pri svinjini se celotna veriga od vzreje do prodaje največkrat orientira po avstrijski borzi in prilagaja glede na gibanje borznih cen. "Z večino trgovcev smo dogovorjeni, da se upošteva gibanje avstrijske borze. Ključen problem je, da tudi avstrijska borza ni točen odraz tega, kar se v slovenskem proizvodnem delu dogaja, stroški dela, energije, krmil. Takrat pa imamo potem resnejša potencialna pogajanja." 

 Zakaj je cena za potrošnike na prvem mestu, šele na četrtem pa poreklo? Slovenski potrošnik je za slovensko meso pripravljen plačati od pet do 10 odstotkov več. Bi lahko meso postalo predrago? Kakšne so marže trgovcev? Jutri v rubriki Dejstva. 

Čigavo meso prodajajo trgovci?

Praktično vsi trgovci pri nas, v redni prodaji, kot zagotavljajo, prodajajo večinoma slovensko meso. Tudi Spar, pojasnjuje vodja programa meso v Sparu Uroš Čelebić. "Nekje 80 odstotkov prodanega mesa je slovenskega porekla, 20 odstotkov tujega. Največji delež tujine predstavlja svinjsko meso. Zakaj? Ker nismo samooskrbni. V Sparu smo v letu 2023 prodali 53 odstotkov slovenskega svinjskega mesa, ostalo je bila tujina. Pri govedini imamo 99 odstotkov prodaje slovenskega mesa, na perutnini pa smo nekje na 98 odstotkih."  Ne prodajajo pa, kot zagotavlja Čelebić, postrežnega mesa s poreklom zunaj EU. V povprečju dve tretjini mesa v Sparu prodajo v promocijah oz. v akcijah, ostalo je redna prodaja. "Promocije in akcije delamo s slovenskim mesom in mesom iz EU, ne poslužujemo pa se promocij z mesom zunaj EU." 

 

V Sparu dodatno pojasnjujejo, da prodajajo postrežno meso po redni ceni 100-odstotno slovensko, kar pomeni, da je rojeno, vzrejeno, zaklano in razkosano v Sloveniji, razen purana, ki ni rojen v Sloveniji. Pri postrežnem mesu imajo v akciji slovensko in EU. Mesa izven EU pa na postrežnem oddelku - ne po redni ceni, ne v akciji - ne ponujajo. 

 

Iz poročila varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2023 je razvidno, da je v trgovskih verigah v strukturi prehranskih izdelkov kar 64 odstotkov izdelkov slovenskega proizvajalca in 36 odstotkov tujega proizvajalca, najvišji delež izdelkov slovenskega proizvajalca pa je v skupini meso in mesni izdelki, in sicer 84 odstotkov. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

V Sparu dodatno pojasnjujejo, da prodajajo postrežno meso po redni ceni 100-odstotno slovensko, kar pomeni, da je rojeno, vzrejeno, zaklano in razkosano v Sloveniji (4SI), razen purana, ki ni rojen v Sloveniji (3SI). Pri postrežnem mesu imajo v akciji slovensko in EU. Mesa izven EU pa na postrežnem oddelku - ne po redni ceni, ne v akciji - ne ponujajo. 

Poleg rednega asortimana Sparovim kupcem ponujajo nadstandardno meso. Imajo lastno verigo neposredno od pridelovalca, kjer po njihovih standardih pridelujejo meso. "Za to dobijo večje plačilo in po drugi strani imamo tudi direktne dostave v trgovine lokalnih pridelovalcev, ki dajo lokalnim zadrugam in potem direktno v trgovine. S tem imamo sklenjen krog svežine, kakovosti in nadzora." Delež neposredno od pridelovalca predstavlja manjši delež.

Nekonkurenčno meso zaradi uvoza

Tomaž Cimerman je eden od rejcev, ki meso in mesne izdelke Sparu dobavljajo neposredno. Gre za družinsko kmetijo v naselju Stojnci, nedaleč od Ptuja. Tomaž Cimerman jo je z bratom prevzel od staršev, da bi tako nadaljevala dolgoletno tradicijo poljedelstva in še zlasti prašičereje. Cimermanovi so usmerjeni k lastni, lokalni reji prašičev. Imajo tudi svojo klavnico in predelovalnico mesa. "Lastne reje imamo približno 300 do 400 komadov." Upa, da se bo tudi sistem usmeril k lokalni reji. "Ampak žal to bolj kot ne izgublja na veljavi, zaradi vseh ostalih dejavnikov, tudi nekonkurenčnega mesa zaradi uvoza."

Zlasti za manjše rejce je namreč težko, pojasnjuje Cimerman. "Stroški so bistveno višji kot v tujih državah, kjer gre to na večje. Tukaj pride do nekonkurenčnosti mesa in s tem, če je nekonkurenčno meso, zagotovo se to ne bo povečevalo, ampak manjšalo, saj vidimo, da še kljub vsemu, da je mala samooskrba, da še to upada, tudi število prašičerejskih kmetij."

Je slovensko meso boljše?

Poanta je, da mora biti veriga čim krajša, da se kakovost ne izgubi, poleg tega, da je seveda to veliko bolj trajnostno. A zakaj je slovensko prašičje meso kakovostnejše? Po vedenju Resnika predvsem zaradi krme in same genetike. Kje se to odraža? "Ko vi meso pripravite, je mogoče manj izcedka, sveže meso je bolj sveže, sočno, je okusno. Na kakovost vplivajo tudi prehranski in higienski standardi, ki so v našem primeru zelo visoki. Če pogledamo prevoze od kmetov do klavnic, so kratke razdalje, veste, da prevoz vpliva na stres pri živalih in posledično na kakovost." In dodaja, da so v Sloveniji izredno strogi pogoji glede uporabe zdravil, antibiotikov. "V  živinoreji uporabimo kar petkrat manj antibiotikov kot na primer Poljska, Madžarska, Španija."

Meso iz EU se nadzira enako kot slovensko

Inšpekcija z nadzorom mesa začne že na sami kmetiji in potem po celotni verigi naprej – od krme do živali, pojasnjuje Mojca Čeh, vodja oddelka za varno hrano na ljubljanskem območnem uradu inšpekcije. Meso iz EU se, ko je enkrat v Sloveniji, nadzira kot vsako drugo slovensko meso. "Na tem je prav tako oznaka, ovalni žig, zdravstvene ustreznosti, pod istimi pogoji, kot so pa pri nas." Nadzor ni prepuščen trgovcem, distributerjem. Razlika pa je v označevanju, slovensko meso lahko dobi označbo porekla izbrana kakovost. "Meso živali, rojene, vzrejene in zaklane v tujini, pa te oznake ne sme dobiti."

Ali Mojca Čeh zagotavlja, da so lahko slovenski potrošniki mirni, da je meso, ki je na trgovskih policah – govorimo o svežem mesu – kakovostno in varno? "Mislim, da ja."

Sicer inšpekcija kot uvoz šteje meso, ki prihaja iz tretjih držav, ki niso države EU, doda Mojca Čeh. "Če je uvoz iz Argentine, Kanade, iz držav članic EU pa govorimo o trgovanju, ker ko je žival zaklana v odobrenem obratu znotraj Evropske unije, je prost pretok blaga." Kako se preverja? "Na meji, ko se sprejme pošiljko, se preveri dokumentacijsko, sledljivost in jemljejo se tudi lahko inšpekcijski vzorci. Imamo pa tudi redna vzorčenja takega mesa znotraj vstopnih točk."

KOMENTARJI (205)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

medŠihtom
16. 09. 2024 17.48
+0
jaz osebno vso zelenjavo in mesnine krave pujse konje, piščance in salame kupujem direkt pri izbranem kmetu kjer se na lastne oči prepričam kako se pridela hrana za živali. kruha cukra moke ne jem in ne kupujem. se pa dobi zanimive kose tudi pri lokalnem lovcu. kar se mene tiče kar nabavljajte v mega šoping centrih, ste pač tretjerazredni.
Zanzibar1
16. 09. 2024 17.23
-1
In normalno, da gre meso nasih kmetov v tujino, saj tam več dobijo za svoje trdo delo, ki ga slovenci ocitno ne cenimo.
Zanzibar1
16. 09. 2024 17.18
+2
Pa nisem iz kmetov. Sem pa bil veckrat na eni kmetiji in pomagal in vem kako zadeve potekajo in da je to kljub dobri kmetijski mehanizaciji se vedno težko zaslužen kruh.
Zanzibar1
16. 09. 2024 17.15
+2
Vsi, ki tukaj kritizirajo kmeta kaj ima in kaj dobi pejte za en teden na kmetijo delat vsaj za en teden in to pozimi, ko je v štalo minus, pomozle krave, jih nahranit, skušajte in to vse pri minus 5 in v umazanijo pa pol povejte koliko je vaš zrezek na krožniku vreden. Sicer bodite tiho.
Zanzibar1
16. 09. 2024 16.51
+3
Kmetje vse svoje prihodke z res težkim delom, ki se ne konča vsak dan ob 16.00 in začne ob 5.00 zjutraj vlagajo v svoje stroje in mehanizacijo, kar jim olajša delo. Pol si pa kupijo po 30 letih dela dober avto, pa to vse po vrsti moti. Zdaj pa povejte, managerji, ki vlecejo plačo po 20.000 na mesec neto, sedijo v pisarni do 16.00 če ne manj, so ob vikendih prosti, imajo dopust, vozijo sluzbene avtomobile za 100.000 itd.
yanay
16. 09. 2024 16.49
+3
Če in ko bo Panvita prodana tujcem, bo še vedno dobivala naše državne subvencije? Pri nas je prav vse narobe! Izvažamo poceni elektriko in uvažamo dražjo. Naši politiki so nesposobni in nerazsodni in zaradi tega so slabi gospodarji. Že desetletja nam razprodajajo podjetja, ki bi nam morala dobičke pustiti doma. Državna strategija bi morala biti, da smo samooskrbni. Žal so s svojimi nesmotrnimi potezami poslali narod v odvisnost od tujine, od koder pa ne dobivamo prave kakovosti.
medŠihtom
16. 09. 2024 17.52
-3
a si ti od včeri, al kje živiš, al se neumna delaš? odgovor na tvoje pisanje je milanova rdeča hobotnica, poveličevanje totalitarizma in volja ljudstva. zelo enostavno.
Zanzibar1
16. 09. 2024 16.39
+2
Včasih so imeli kmetje 5 krav, danes jih ima isti kmet 30 in vec. Včasih so 5 krav oskrbeli z majhnimi traktorji, 30 krav pa ne moreš. Včasih so kmetje hodili zraven kmetije se v službo, danes pri 30 in vec kravah to ne gre. In ja, imajo dobre stroje, ker jih rabijo in kmetija pomeni nič dopusta, ker zivino ne moreš dati v hotel kot psa. Kmetija je služba 24 ur na dan in to celo leto.
Misika1967
16. 09. 2024 16.14
-1
Se nikoli ni bilo toliko kmetov tako bogatih kot sedaj,toliko traktorov,toliko prodaje na crno. Pa samo jamrajo,nikoli ni dovolj.
Zanzibar1
16. 09. 2024 16.55
+1
Misika 1967. Tiho bodi. Raje povej kaj ti delaš, kakšen avto imaš, kdaj vstanes, kdaj greš spat itd.
Misika1967
16. 09. 2024 17.23
+0
To ni clanek o meni da ti nekaj razlagam,100%pa ne delam in ne prodajam nicesar brez racuna. Kg.govedine pri kmetu od 9eu navzgor,piscanci 4,30 eu,kilo ocvirkov 10eu vse to pa se vec brez racuna. Jaz placam vsak davek drzavi. Vi pa lepo v zep. Tako je to.
medŠihtom
16. 09. 2024 17.54
-1
si pa razsipna in naivna. za koga že. a res ne znaš optimizirat svojih stroškov ter davkov. pa kako si to vzgojena in kje tako nepraktično razsipno vzgajajo brez domišlije. ajoj. si dovgočasna.
JK123
16. 09. 2024 16.07
+1
Jaz jem domače. Če ne znate najti mesarjev, ki koljejo v Sloveniji pridelano meso, je pa to vaša lastna nesposobnost. Ampak mislim, da ne gre za to, ampak za to, da pač raje hejtate nekoga in kmetje smo zelo priročni, da nas hejtate.
King Kralj
16. 09. 2024 15.51
+0
Samo zavajanje. Oboje meso je uzitno, rszen da je bilo eno na tovornjaku 3 ure, drugo pa 10 ur. Oboje pa globoko zamrznjeno. Drugo je meso iz blagovnih rezerv, zamrznjeno par let.
Infiltrator
16. 09. 2024 15.49
+8
nekaj mi povejte zakaj bi bilo slovensko dražje če ima krajši transport ,glede nabijanja kvalitete je pa samo goljufanje
bohinj je zakon
16. 09. 2024 15.24
+2
Brez mesa.......ne gre.
Buča hokaido
16. 09. 2024 14.51
+8
Da je nekaj slovensko, bi nobeno jamstvo za kakovost. Ti bo kmet povedal, s čim krmi svoje živali? Koliko antibiotikov in hormonov za hitrejšo rast dodaja silaži?
JK123
16. 09. 2024 16.00
+2
Lepo nabijate bedarije. Če žival zdraviš z antibiotikom, je ne moreš prodati, dokler ne mine doba karantene. Enako ne smeš oddajati mleka zdravljenih krav. Če oddaš tako mleko, si odgovoren za vse mleko, ki ga s tem uničiš - ponavadi 11-25000 litrov, kolikor vozi cisterna. S hormoni so pospeševali rast v ZDA, v Evropi so pa te stvari prepovedane. Bo šlo?
Zanzibar1
16. 09. 2024 17.31
+1
Buča hokaido. Ne na nakladaj, če nimaš pojma. Aha kmet v Mercatorju ti bo povedal s čim hrani živino.
First Last
16. 09. 2024 14.23
+1
Clovek ne zmore nad svojo neumno naravo, se upravicuje jo
konc
16. 09. 2024 14.20
+3
Posledica naše brez hrbtenične politike, ki se ne znajde na Evropskem trgu, ki se ne zna postaviti za svoje, domače, ki jih premami kratkoročen profit na podlagi več slabše robe, na račun manj dobre.
iskriv
16. 09. 2024 13.52
-1
Slovenski kmet je najbogatejši kmet v EU ,saj ima vsak najmanj tri traktorje in vse mogoče priključke , dobiva subvencije za nafto in subvencije za kmetovanje , pa samo tarnajo , da se jim ne izplača rediti živine in ne oddajati poljščin . Vozijo pa se z dragimi avtomobili na dieselski pogon , ker imajo to subvencionirano . Kaj pa ima subvencionirano delavec , ki je kupec tudi drage Slovenske hrane ?
mptour
16. 09. 2024 14.02
+2
Zakaj ne postaneš kmet? Je lažje tule gor jamrat.
konc
16. 09. 2024 14.23
+3
iskriv: Kaj še čakaš? Bodi še ti kmet, da boš užival vse ugodnosti, ki jih naštevaš! Tipično, zgrešeno, stereotipno razmišljanje, ki bi ga spremenilo samo, če bi na svoji koži prišel do spoznanja, da za večino, tvoja pisarija absolutno ne velja.
Nightrider
16. 09. 2024 14.41
+1
Nimaš pojma. Najbolje, da vse delajo na roke
periot22
16. 09. 2024 15.28
+0
iskriv kaj je kavčar kmetij je ogromno začni kmetovat ne z jezikom opletat,delat se ti ne ljubi fovšijo pa pelješ, traktor je delovni stroj ni Ferrari za meglo mešat ,jej plastiko ker drugega si ne zaslužiš!!!!!!!!!
JK123
16. 09. 2024 16.02
+1
Ne bo držalo, da bi bilo gorivo za osebno rabo subvencionirano.
Zanzibar1
16. 09. 2024 17.04
+1
Iskric, to ni res. Pejd v Nemčijo, francijo itd. pa boš videl kaj je bogat kmet. Vstani ob 5 zjutraj, pejd pozimi v štalo pomozti 20 krav pri minus pet stopinjah, jih nakrmiti in skidati itd.
Uporabnik1558623
16. 09. 2024 13.02
+13
V Žireh je mesar, ki večinoma kupuje meso v Španiji in na Polskem. Vozi ga v večino osnovnih šol na gorenjskem in v Ljubljani. Konkurenco iztisne na razpisih tako, da morajo razpis ponavljati toliko časa, da se ostali naveličajo. Ima močno advokaturo za seboj. In naši otroci jedo za malico meso najslabše kakovosti. Kdaj bo pri javnih naročilih veljala tudi kvaliteta in ne samo cena.
Glavni_Baja
16. 09. 2024 13.06
+6
jokal
16. 09. 2024 13.14
+7
Takrat, ko bodo tudi starši pripravljeni plačat kak evro več za malico. Za zdravo prehrano v dobrebit svojega otroka ni denarja, za svinčnike ni denarja, za zvezke ni denarja, je ga pa vedno za nov avto in obvezno drago fijakanje na Hrvaško poleti.
METKA102
16. 09. 2024 13.16
+2
Tudi bolnisnice oskrbuje. Ali niso prav otroci in bolniki upravi eni do xobre brane?
Nightrider
16. 09. 2024 14.42
+1
Grma53
16. 09. 2024 15.50
+2
V deželi kjer kradejo in lažejo od vrha do tal, tudi pri mesu ne more biti drugače. Zato pa naš Golob raje je krfjolo namesto zrezka, ali pa hodi v tujino na službena kosila
Claus
16. 09. 2024 12.43
+6
Una dva pravita da moramo postati vegetarijanci
šavrin
16. 09. 2024 13.29
+4
Ja itak, sadje in zelenjavo uvažamo pa najslabše kvalitete, tako da ni nobene razlike.
BELAN
16. 09. 2024 12.35
+14
Kupujem slovensko,pri mesarju prijatelju,poznam pa ljudi,ki kupujejo po trgovinah,kjer rok skoraj poteče in ga dajo v skrinjo.... Na mesu šparajo,na telefonih pa ne....
Rains
16. 09. 2024 15.49
+1
bobii
16. 09. 2024 12.32
+19
Samo mi povejte kdo garantira da je "Slovensko meso" se rodilo, živelo in bilo "prijazno zaklano" v Sloveniji, pa ga bom kupo! Če je pa samo spakirano v Slo, potem to ne mre biti Slovensko meso!, niti Slovensko poreklo, niti SLO kvaliteta, niti BIO Slo, nekaj šele "S" od Slovenije!
radar
16. 09. 2024 12.40
+8
Jest lahko za nase domače meso. Brez silaze. Brez problema se proda...
mptour
16. 09. 2024 14.04
+2
Jaz garantiram. Sam ti ga ne prodam. Sprav se delat in pridelat.