Predsednik vlade Janez Janša je ob prihodu na neformalni vrh EU v Versaillesu dejal, da je EU s skupno kmetijsko politiko zagotovila več kot 80-odstotno evropsko prehransko samozadostnost in tudi Slovenija se je v zadnjem času zelo potrudila, tako da mogoče ne bo desetih vrst rogljičkov na mizi, a lačni ne bomo.
Bolj kot raznovrstnost je problem višina cen živil. Po podatkih SURS-a se je hrana v zadnjih 20 letih podražila za 73,1 odstotka, samo v zadnjem letu za 6,4 odstotka.
Med osnovnimi živili se je v preteklih 20 letih najbolj podražilo sadje, in sicer za kar 173,2 odstotka. Samo v zadnjem letu se je sadje podražilo za 12 odstotkov. Krompir se je v zadnjem letu po podatkih SURS-a podražil za 22 odstotkov, v zadnjih 20 letih za 70 odstotkov. Meso je danes dražje za dobrih 56 odstotkov kot pred 20 leti, v zadnjem letu se je podražilo za slabe tri odstotke. Draži se tudi kruh, v zadnjem letu za dobrih 14 odstotkov, v zadnjih 20 letih pa za 68,6 odstotka.
In če smo že pri rogljičkih: njihove cene niti ne bi smele biti takšen problem. Namreč po podatkih SURS-a so sladkor, marmelada in čokolada med tistimi prehranskimi izdelki, ki so so se v zadnjih 20 letih najmanj podražili.
Slovenija z domačo proizvodnjo ne pokriva svojih potreb po kmetijskih proizvodih
Poleg žita, s katerim se sicer stopnja samooskrbe zvišuje, imamo največje primanjkljaje pri krompirju, sadju in zelenjavi, prašičjem mesu in medu. Spodbuden je trend, da je samooskrba višja in stabilnejša pri večini drugih živalskih proizvodov, kot so mleko in mlečni izdelki, jajca, goveje in perutninsko meso.
Po podatkih SURS-a je bila samooskrba v letu 2020 višja kot v 2019 pri rastlinskih in skoraj vseh živalskih bilancah: s sadjem (36-odstotna) je bila višja za šest odstotnih točk, z zelenjavo (48-odstotna) za pet odstotnih točk, s krompirjem (60-odstotna), z medom (67-odstotna) in z mesom (84-odstotna). Samooskrba s krompirjem je bila v letu 2020 najvišja po letu 2014, kažejo podatki Kmetijskega inštituta. Z jajci (95-odstotna) pa je bila enaka kot v 2019. Stopnja samooskrbe z žitom je bila leta 2020 z 88 odstotki največja do zdaj, kar je močno nad povprečjem zadnjega petletnega obdobja.
Samooskrba s prašičjim mesom je ostala nespremenjena s 40 odstotki. Potem ko je bila leta 2016 najnižja v zgodovini Slovenije (34 odstotkov), se je v letih 2017 in 2018 samooskrba s prašičjim mesom povečala na okoli 38 odstotkov.
Glede na leta 2014 zastavljene cilje, da bo do konca leta 2020 stopnja samooskrbe z zelenjavo 50-odstotna in stopnja samooskrbe s prašičjim mesom 70-odstotna, trenutno stanje ni najbolj spodbudno. Stopnja samooskrbe z zelenjavo počasi narašča, vendar še ni presegla meje 50 odstotkov, medtem ko stopnja samooskrbe s prašičjim mesom v zadnjih letih ostaja na podobni ravni in ne presega 40 odstotkov. Omenjena cilja do leta 2020 nista bila dosežena, ocenjujejo na Agenciji za okolje. Enako je ocenilo tudi Računsko sodišče v lani objavljeni reviziji, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jasnih ciljev glede želene stopnje samooskrbe ni določilo, do večjih sprememb pri stopnjah samooskrbe med letoma 2014 in 2019 tudi ni prišlo razen deloma na področju zelenjave (s 37,8 na 43,7 odstotkov).
Pridelava medu v lanskem letu katastrofalna
Po prvih ocenah Kmetijskega inštituta bo obseg kmetijske pridelave v letu 2021 za okoli desetino manjši v primerjavi z letom prej in bo tudi podpovprečen glede na zadnjih pet let. Pri tem se bo rastlinska pridelava občutno zmanjšala (za približno 18 odstotkov), obseg živinoreje pa bo na podobni ravni oziroma za odstotek večji. Manjše letine so bile pri vseh pomembnejših rastlinskih pridelkih, najbolj pa pri sadju, grozdju, silažni koruzi, krompirju, oljni ogrščici in hmelju. V živinoreji se ocenjuje manjši obseg proizvodnje le pri prireji perutninskega mesa in pridelavi medu.
Pridelava medu v letu 2021 je bila ena najbolj katastrofalnih do zdaj. V primerjavi z letom 2020 je bilo po ocenah pridelanega za okoli 70 odstotkov manj medu.
Na podlagi začasnih podatkov ocenjujejo, da je v letu 2021 skupni pridelek žita predvsem zaradi slabše letine koruze, pa tudi nekoliko manjšega pridelka strnega žita, za približno osem odstotkov manjši od pridelka v letu 2020. Kljub zmanjšanju bo verjetno pridelek žita še vedno med večjimi do zdaj in za slabo desetino nad povprečjem zadnjih petih let (2016–2020).
Največ hrane pripeljemo iz Italije
Čedalje bolj smo odvisni od tujine. Denimo pri sadju in zelenjavi stopnja samooskrbe med leti močno niha. Najnižja je bila leta 2017, ko je bila letina sadja zelo slaba in smo pridelali le 15 odstotkov vsega, kar smo pojedli. Najvišja, 66-odstotna, je bila leta 2000, zadnji podatek je za leto 2019, ko je znašala 30 odstotkov. Po podatkih statističnega urada prebivalec Slovenije letno porabi povprečno 128 kilogramov sadja.
Sveže sadje in zelenjava sta tudi po deležu zunanje trgovine z agroživilskimi proizvodi na prvem mestu, predstavljata kar 14,9 odstotkov vse hrane, ki jo uvozimo. Na drugem mestu so meso in mesni izdelki, pri čemer izstopa svinjina. Stopnja samooskrbe je v dvajsetih letih strmoglavila, če je leta 2000 znašala 80 odstotkov, se danes giblje malo pod 40 odstotkov. Meso predstavlja 11,9 odstotkov vse uvožene hrane.
Trg prašičjega mesa je namreč pod močnim vplivom evropskega trga, ekonomičnost prireje je odvisna od ravni odkupnih cen in cen krmil. Dobičkonosni so veliki obrati, velike farme. Domača reja prašičev ekonomskim kriterijem učinkovitosti ne sledi, ima pa še vedno pomembno vlogo.
Več kot polovico uvožene hrane pripeljemo iz sosednjih držav. Najpomembnejša trgovinska partnerica z agroživilskimi proizvodi je Italija, od koder že tradicionalno uvažamo zelenjavo, prašičje meso in žita, denimo tudi v obliki testenin in pekovskih izdelkov. Sledijo Hrvaška, Nemčija, Avstrija in Madžarska. Zunaj Evrope smo najbolj odvisni od Brazilije, ki je sicer največja svetovna proizvajalka kave, sladkornega trsa, pomaranč in soje.
Višje cene hrane tudi zaradi podražitve surovin, uvoz gnojil iz Rusije
Na višje cene hrane utegnejo v prihodnje vplivati tudi višje cene surovin v pridelavi hrane, kot so cene gnojil, semena in krme. Na to je nedavno opozoril tudi ruski predsednik Vladimir Putin, saj da Rusija in Belorusija sodita med največje dobavitelje mineralnih gnojil.
Kot so opozorili v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, cene gnojil ter ostalih repromaterialov že zdaj hitro rastejo in so glede na trenutne cene kmetijskih pridelkov previsoke. Tudi cene kmetijskih pridelkov se počasi dvigujejo, žal ne sledijo stroškom pridelave. "Situacija ogroža kmetijstvo, še posebej manjše kmetije, ki si nakupa mineralnih gnojil ne bodo mogle privoščiti. Posledice pomanjkanja se bodo kazale na prehranjenosti posevkov in kasneje na pridelku. Ogrožena je pridelava in prireja hrane," so izpostavili.
V pridelavi poljščin predstavljajo stroški energentov, gnojil in zaščitnih sredstev med 15 in 30 odstotkov vseh stroškov pridelave, v živinorejski proizvodnji pa so stroški kupljene močne krme med 15 in 25 odstotkov vseh stroškov. To pomeni, da bo letošnja setev zahtevala bistveno višje vložke v spomladanskih mesecih in posledično bistveno dražjo pridelavo hrane v primerjavi s preteklimi leti. Po njihovih navedbah v zadnjih dveh letih Slovenija iz Ukrajine in Rusije žit in oljnic praktično ni uvažala, bolj bo odvisna od morebitnih omejitev pri nabavah z Madžarske in Hrvaške, ki sta nam glavni dobaviteljici.
Po podatkih SURS-a je Slovenija od januarja od novembra lani iz Rusije uvozila za 344 milijonov evrov blaga, največ (39 odstotkov) plina, za 28 milijonov oz. dobrih osem odstotkov je bilo mineralnih gnojil.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.