S skrito kamero po nočnih lokalih: kako skrbijo za varnost?

Incidenti v hrvaških nočnih klubih so sprožili razprave o usposobljenosti in odgovornosti varnostnikov. Kako pa je z varnostjo v nočnih lokalih pri nas? Nočno dogajanje v središču Ljubljane smo preverjali prejšnjo sredo in petek. Pogovarjali smo se z lastniki lokalov, osebjem, varnostniki in gosti. Kdaj je varovanje nujno? Varovanje morajo zagotoviti vsi nočni lokali in diskoteke, ki po 23. uri strežejo alkoholne pijače in predvajajo mehansko oziroma imajo živo glasbo.

V eni noči smo obiskali štiri lokale in dogajanje posneli s skrito kamero. Eden izmed varnostnikov je povedal, da je biti varnostnik "težak posel, ker si vedno vsega ti kriv. Že toliko let to delam, sem že navajen." Naslednji varnostnik je komentiral, da ne smemo primerjati Slovenije in Hrvaške. "Tisto je Balkan, vsi so iz vojne tam. Jaz imam 5. stopnjo izobrazbe, en bivši sodelavec je imel 7. stopnjo. Nismo tako neumni, imamo licenco, ki jo obnavljamo."

Da dogodki na Hrvaškem ne mečejo slabe luči le na vse hrvaške varnostne službe, pač pa tudi slovenske, izpostavlja Branko Slak, predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. "Po mojih informacijah v Poreču niso bili varnostniki tisti, ki so napadli tega fanta in ga hudo poškodovali, temveč so bile to neke osebe, ki jih je najel lastnik lokala in seveda nimajo nikakršne zveze z varnostnim osebjem. Varnostno osebje mora imeti vendarle službeno izkaznico, mora biti ustrezno označeno, opremljeno in seveda spadati k družbi, ki ima licenco. To so storili neki nasilneži, ki so seveda bili kasneje kvalificirani kot varnostniki."

Zasebno varovanje je prioriteta nadzorov Inšpektorata za notranje zadeve. Opravijo 875 nadzorov, od tega 582 s področja zasebnega varovanja. 

Največ nadzorov opravijo v gostinskih lokalih (lani 93) in na javnih prireditvah (lani 91), pojasnjuje Matija Remec z Inšpektorata za notranje zadeve. "Najbolj pogosta kršitev, ki jo ugotavljamo v nadzorih, je, da varnostnik ni pravilno označen. Službeno izkaznico mora imeti na vidnem mestu. Dogaja se tudi, da varnostnik pri sebi nima službene izkaznice, kar je tudi prekršek."

V zadnjih treh letih je bilo 19 primerov, v katerih so ugotovili nepravilno uporabo ukrepov varnostnikov, torej kršitve. V devetih primerih so uporabili prekomerno fizično silo, denimo udarec s plosko roko v glavo in nezakonita uporaba solzivca.

Po besedah Remca so tragični dogodki v Lipi, Roxlyju in Globalu spodbudili zaostritev zakonodaje in s tem nadzor nad zasebnim varovanjem. Slovenija je za druge države v regiji na področju varovanja vzor, ocenjuje Branko Slak. V povprečju letno prejmejo dve prijavi zoper varnostnike, ki so zaposleni v varnostnih družbah in so člani zbornice. Prijave odstopijo družbam, da nanje v 30 dneh odgovorijo. 

 "Običajno gre za različne vrste prijav, od tega, da varnostnik ni bil prijazen, da ni spustil nekoga noter v lokal. V letošnjem letu smo imeli tudi eno prijavo za fizično obračunavanje varnostnika z neko osebo, za katero je kasneje policija ugotovila, da je ona napadla varnostnike."

V Sloveniji je 168 družb za zasebno varovanje, ki imajo licenco za različne oblike varovanja, in 6404 varnostnikov. Po besedah Slaka je biti varnostnik izjemno težka, zahtevna in odgovorna služba. "Tam, kjer je alkohol, tam, kjer so večje zabave, kjer je več ljudi, tam so večje možnosti različnih konfliktnih situacij. Varnostniki odpravijo veliko problemov tudi s komunikacijo."

Varnostniki najpogosteje zadržijo osebe, sledi uporaba fizične sile, nato pa ostali ukrepi, kot so sredstva za vezanje in vklepanje ter plinski razpršilec. Slak opozarja, da fizična sila pomeni tudi odrivanje, razdvajanje, potiskanje množice, torej ne gre samo za udarce. Lani so imeli en primer uporabe prekomerne sile.

Če varnostnik uporabi fizično silo, mora o tem takoj obvestiti policijo in napisati poročilo. Varnostni menedžer pa je dolžan v roku 48 ur prav tako napisati poročilo in obvestiti policijo.

Po besedah direktorja varnostne družbe BBR Security Domna Vivoda alkohol in pozne ure pomenijo večje tveganje. "Iščite lokale, kjer bodo pregledovali na vhodu, iščite lokale, kjer bo treba pokazati osebno izkaznico."

Dober varnostnik, ki dela v diskoteki, se nekaj let usposablja, izpostavlja Vivod. Zelo pomembno je, da se redno usposablja, minimalno 14 dni na mesec. "Varnostnik na vratih se naje marsičesa. Kakšnega gneva, slabe volje, psovk in vsega. In če v enem mesecu recimo tega ne kanalizira, ne pride na usposabljanja, to nosi s seboj in potencialno lahko iz tega nastane problem." 

V BBR Security je zaposlenih okrog 100 varnostnikov. Pokrivajo praktično vse najbolj obiskane lokacije v Ljubljani, kar se tiče nočnega varovanja lokalov. "Na trgu je veliko varnostnih služb, ki delajo precej stihijsko, ad hoc, ki s takšnimi in drugačnimi metodami pritiskajo na naročnike lokalov. Jemljejo kader, ki za to ni primeren, nimajo rednih usposabljanj in jih ne usmerjajo h kakovostnemu delu, ampak strmijo predvsem k zaslužku."

Razmere danes so precej drugačne, kot so bile v mladosti Ivane Gradišnik iz Familylaba. "Ni bilo treba imeti v zavesti, nosi solzivec v žepu, pazi na Metelkovi, da ti kdo ne vtakne rufija v pijačo. Recimo Metelkova je bila pred tremi desetletji ekstremno varen kraj, kraj, kjer se je lahko mlada punca preveč napila in je obležala nekje, pa ji ne bi nihče nič storil. V mojem času ni bilo treba hoditi ponoči v strahu." Zaskrbljena je tudi kot mama. "Imam dve hčerki, stari 19 in 23 let, moj subjektivni občutek je, da so ulice, predvsem v Ljubljani bolj nevarne, kot so bile. In ja, morajo bolj paziti. Svet se je spremenil tudi na drugih ravneh. Ni bilo tako brutalno, agresivno, nasilno, kamorkoli pogledaš. Ne moreta se tako brezskrbno sprehajati po nočnih ulicah, kot smo se nekoč mi."

Tudi pri študentskih zabavah je varnost na prvem mestu, zagotavlja predsednik ŠOS Luka Mihalič. "Zaradi tega tudi ne prihaja na študentskih zabavah do takih izgredov, kot smo jim priča na družbenih omrežjih. Predvsem brucem in bruckam sporočamo, naj se družijo s tistimi, ki jim zaupajo. Naj bodo ti nočni izleti varni, naj ne jemljejo alkoholnih pijač iz barov, od tujcev. Še nikoli nismo dobili prijave študentov, da se je v nočnih lokalih zgodil kak večji incident. Študenti ne sporočajo, da so prestrašeni."

Ivana Gradišnik opozarja, da mladostniki niso dovolj socializirani. "Gre za socializacijo, ki bi morala potekati zunaj šole in doma, torej brez nadzorstva odraslih. Tam se otroci učijo skozi poskuse in zmote. Če ti urejajo konflikte starši ali učiteljica, se ne moreš nič naučiti." 

Ko si star 20, 25 let in se znajdeš v Umagu ali Savudriji in naletiš na i... z mišicami, je prepozno. Za to niso krivi otroci. Odgovornost je na odraslih. Ta trend tako imenovane nove romantične vzgoje ali helikopterske vzgoje prispeva k temu."