Sanacija vodotokov: Strah, da se bo dogodek pozabil

Program sanacije je pripravljen, a ga ministrstvo javnosti še ne razkriva. V roke so ga dobili župani, s katerimi potekajo usklajevanja za zaprtimi vrati. Generalno so odzivi dobri, pravi državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor dr. Lidija Kegljevič Zagorc. "Pozdravljajo srečanja, vidi se, da je ta komunikacija v preteklosti manjkala. Problemi, ki jih izpostavljajo, so sistemski." Od županov pričakujejo predloge, ki jih bodo preučili poleti in jih vključili v sanacijo od leta 2025 naprej. "Čeprav se mogoče to ne čuti, ampak nekako se ve, kaj se bo delalo. To ni skrivnost," pojasnjuje Rok Fazarinc, gradbeni inženir, hidrolog in vodja Sveta za vode.

Program naj bi bil potrjen še ta mesec, dela bi ponekod začeli takoj. "Prioritetno so zbrane tiste sanacije, ki ne zahtevajo upravnih postopkov, projektne dokumentacije, dovoljenj. Vzporedno pripravljamo projektno dokumentacijo, da lahko realiziramo vse sanacije v petletnem obdobju," dodaja Kegljevič Zagorčeva. "Nabor ukrepov, ki so najbolj nujni in učinkujejo na celoten vodotok." Po besedah državne sekretarke so poplave "streznile vse, ne samo vodarsko stroko. Sanacijska dela tečejo po planu. Občine si želijo čim prej, ampak je obseg tako velik, da ga je potrebno razporediti v petletno obdobje. Pa še to bo zahtevalo veliko napora."

Strah, da se bo dogodek pozabil

Naša prošnja ministrstvu, da nam posredujejo program, ni bila uspešna. "Oblikovali ga bomo skupaj z občinami, to je namen sestankov. Ko bodo oblikovani končni predlogi, jih bomo predstavili javnosti." Kljub temu smo v uredništvu rubrike Dejstva pridobili del programa sanacije za sektor srednje Save, kamor naj bi v petih letih namenili pol milijarde evrov. 

So načrti jasni? Za komentar smo prosili dr. Primoža Banovca, direktorja Inštituta za vodarstvo, ki skupaj s strokovno ekipo pripravlja program celovitih ukrepov za območje Kamniške Bistrice. "Bolj jasno je za prvi dve leti, takrat je predvidenih še relativno malo sredstev (op. a. 60 milijonov evrov). Obsežnejša sanacija pa naj bi se začela šele v letu 2026. Na nek način je to razumljivo, ker je za sanacijo treba pripraviti ustrezno dokumentacijo, da se pravilno izvede. Po drugi strani pa tukaj nastopi strah, da se bo z oddaljenostjo dogodka tudi finančna podpora tem nujno potrebnim sanacijam začela odmikati, ker bo država soočena z drugimi izzivi. Dogodek se bo pozabil, takrat bo že prevladovala miselnost – ah, ne, veste, saj to se ne more več zgoditi." Čez štiri leta se že marsikaj pozabi, doda Banovec.

Upajmo, da nas ne bodo prehitele nove ujme

Da je šel dogodek hitro v pozabo, je že danes prepričan Fazarinc. "Že gledajo drugačne rešitve, da pač – saj ni bilo tako hudo. Stvar je bila res huda. Kot opozarjajo kolegi klimatologi, hidrologi, meteorologi, nas čakajo še hujši dogodki od tega. Moramo biti bolj odporni, moramo kaj več narediti, kot je bilo storjeno do sedaj." Dr. Igor Zelnik z Biotehniške fakultete upa, da nas ne bodo prehitele nove ujme, poplave, preden se bomo začeli ukvarjati z dolgoročno rešitvijo. "Pogostost takšnih dogodkov, kot smo jim bili priča lani, bo samo še večja. To ni osamljen dogodek."

30 tisoč ljudi ogroženih zaradi poplav ob Savinji

Zdaj smo na prelomnem trenutku, opozarja Fazarinc. "Zasnovo bo treba začeti izvajati res korenito in dejansko mi je žal, da moram to po pravilih stroke reči vsakokrat. Gre za življenja. Tukaj, ob Savinji, v spodnji Savinjski dolini, Celju, Laškem, je zaradi poplav ogroženih približno 30 tisoč ljudi. Potrebujemo celovite ukrepe, ki bodo zdržali za naslednjih nekaj desetletij, da se ne bodo ponavljale poplave, tako kot so se do zdaj." 

Po besedah Fazarinca je območje ob Savinji po vseh kriterijih najbolj ogroženo v državi. Imamo pa še kar nekaj območij, ki so potrebna širših ureditev. "Denimo porečje Sore, Železniki so samo en del, v Škofji Loki je bilo katastrofalno, razdejanje je bilo tudi v Poljanski Sori. Imamo še območja južno od nas, v Zasavju, kjer je ogroženost precej velika in bodo rešitve mogoče bolj zahtevne kot pa kje drugje." 

Več let sanacijskih del

"V primeru manjših neurij se lahko določi rok, v kolikšnem času bodo dela končana. Ko gre za enormne razsežnosti, se je vedelo, da bo trajalo dlje," pravi Rok Planinc, vodja gospodarske javne službe pri celjskem koncesionarju Nivo Eko, ki je zadolžen za območje Savinje. "Vsa dolina je bila precej poškodovana, zato je to za več let sanacijskih del. Odvisno je, na kakšen način bo to država podpirala." Izredne ukrepe so izvajali na dober kilometer velikem območju v Lučah. "Vodna infrastruktura se mora spraviti nazaj v prvotno stanje, vsaj enako, če ne izboljšano. Na tej lokaciji se mora narediti nov jez, zavarovanja so zdaj samo interventna, pri sanaciji pa pride do nekega končnega stanja, zaključnega dela."

Teren potrebuje bistveno več sanacije, kot je je mogoče opraviti v letu, dveh, meni Andrej Biro, direktor Pomgrad-VGP, ki skrbi za vodotoke na območju Mure. "Vsako območje v Sloveniji potrebuje dolgoročne rešitve, ker se je z zapostavljanjem vodovarstva v preteklih letih ustvarjala situacija, da zdaj ni druge izbire, kot da imamo v mislih le dolgoročne rešitve." 

Upamo, da bomo Savinji vrnili videz

Hkrati bodo predvidoma še ta mesec končali nujna dela, na težje dostopnih predelih pa junija. Na težave, da so nekatera dela izvedena nestrokovno, so domačini opozarjali v petkovem članku rubrike Dejstva. Domačine sta zmotila postavljanje kamnitih zložb in pobiranje skal iz vodotokov. 

Gregor Križnik, ribič, gasilec in operater na številki 112, pravi, da bo Savinjo treba začeti umirjati. Trenutno delajo samo na čiščenju, odvajanju vode. "S tem se povečujeta hitrost in erozija. Naslednjič bo ob podobno visoki vodi škoda samo še večja. Pred desetletjem je bilo na Savinji – med Ljubnim in Solčavo – 50 lesenih pragov, jezov, ki so umirjali vodo, stabilizirali dno. Tega danes ni več. Še nekatere večje skale so se odstranile. Posledično bo, pravi Križnik, šlo več denarja v vzdrževalne ukrepe, ker se bo škoda na objektih in infrastrukturi povečala. Domačin Franci Strmčnik pravi, da mora biti na prvem mestu narava. "Veslam dolga leta. Savinja je bila res zelo lepa, upajmo, da ji bomo malo povrnili videz. Zdaj leta nimamo kaj delati na vodi."

Sprehod po Kamniški Bistrici

Sprehod po Kamniški Bistrici vsaj nam strokovnjakom, pravi Banovec, daje sliko, da je intervencija mogoče skoraj zaključena, sanacija pa se še ni dobro začela. Še se vidijo predvsem poškodbe na vodni infrastrukturi. "Infrastruktura je morda sedaj v takšnem stanju, da lahko opravlja svojo funkcijo naslednjih nekaj let z upanjem, da se podoben dogodek v tem času ne bo ponovil. Stanje infrastrukture na vodotokih ni interventno, ne bo se ravno podrla, a s sanacijo jo je treba spraviti na ustrezen nivo funkcionalnosti, da bo njena operativnost polna. Intervencija je, da se prepreči porušitve, sanacija je, da se vzpostavi stanje, da lahko obstoječe ureditve in infrastruktura spet prevzamejo breme primerljivega dogodka."

Lekcija sanacije po potresu

Sanacijo vodotokov Banovec primerja s sanacijo po potresu v Posočju, ki je potekala več let. "S sanacijo res ne smemo hiteti, ker mora biti absolutno pravilno izvedena. Če primerjamo: ko je bil drugi posoški potres, se je ugotovilo, da nekatere stavbe, ki so bile sanirane po prvem potresu, niso bile ustrezno sanirane in jih je drugi posoški potres spet prizadel." Zaradi tega, poudarja Banovec, je ta sanacija zastavljena v daljšem časovnem obdobju nekaj let, da se res pravilno izvede.

Družba je kratkoročno usmerjena

Tej sanaciji bosta sledili nadgradnja vodne infrastrukture in gradnja nove na način, da bo odporna na podnebne spremembe, da se bo s tem zmanjšala poplavna ogroženost ljudi in premoženja. To so dolgoročni ukrepi, pojasnjuje Banovec, cilj je izboljšati vodno infrastrukturo tako, da bi primerljivi dogodki povzročili bistveno manj škode, na določenih območjih tudi nič škode. "Ukrepi so zastavljeni tako, da se, denimo, v Mengšu nikoli več ne bo zgodilo, da bi gasilci morali iz vrtca na rokah nositi otroke. To je nesprejemljivo. Takih nesprejemljivosti pa je bilo preveč." 

Treba se je začeti prilagajati na podnebne spremembe, opozarja Banovec. "Za primer bom podal drugo državo – Nizozemsko. Ali tam živijo v strahu, ker živijo tudi šest metrov pod morsko gladino? Ne, ker razumejo, da so v ozadju inženirji, ustrezne strukture, procesi in lahko se počutijo varno. Tudi, če se kaj zgodi, imajo evakuacijske načrte." Načrti sistemskih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na najbolj prizadetih območjih, ki jih pripravljajo po naročilu Direkcije za vode, bodo kmalu prešli v proces predstavljanja javnosti, napove Banovec. "Javnost se pri tem mora začeti zavedati, da v resnici ne oblikujemo rešitev za nas – ja, naša družba je sedaj bolj vase orientirana, morda celo egoistična, vsekakor pa raje zasleduje bolj kratkoročne cilje. Te rešitve oblikujemo za naše otroke, vnuke in pravnuke." 

'Savinja si je pač vzela tisto, kar je njeno'

Ključno je, da so strategija, volja in sredstva, izpostavlja Fazarinc. "Da lahko z optimizmom gledamo naprej, ker bo narava neizprosna, še bolj, kot je bila do zdaj, na kar so opozarjali klimatologi, pa jih nismo zadosti poslušali. Moramo biti zelo previdni in gledati naprej, v pravo smer." Pomembno je ozaveščanje ljudi, dodaja Fazarinc. "Vedno so vsi proti. Imeli smo stavko kmetov, ampak če ne bo zadrževalnikov na kmetijskih površinah, bo poplavljalo naselja,  kar se je zgodilo avgusta.  V Spodnji Savinjski dolini je bilo poplavljenih okoli 1500 objektov, tudi meter, dva globoko. Kmetijske površine pa se nahajajo na starih razlivnih površinah Savinje, ki smo jih odvzeli z našimi ukrepi, posegi. Savinja si je pač zdaj vzela tisto, kar je njeno."