SD in SDS v vseh sklicih DZ, samo dvema strankama doslej uspel povratek

Večinoma uspe v DZ priti sedmim strankam, v tokratnem sklicu kar devetim listam

Koliko strank bo prišlo v parlament, je odvisno od tega, koliko jih bo uspeli preseči volilni prag. Na volitvah leta 1992 in 1996 je bila meja postavljena pri treh parlamentarnih sedežih, kar je pomenilo, da je morala stranka zbrati približno 3,2 odstotka glasov. Z volitvami leta 2000 se je volilni prag dvignil na štiri odstotke. To pomeni, da tiste liste, ki na območju države niso dobile najmanj štirih odstotkov od skupnega števila glasov, se pri delitvi mandatov v DZ ne upoštevajo.

Največ list se je potegovalo za vstop v parlament na prvih parlamentarnih volitvah, leta 1992 je na volitvah nastopalo 26 list. Najmanj pa leta 2014. Večinoma uspe priti v parlament sedmim listam, največ v zadnjem sklicu, ko je bila večja razdrobljenost poslanskih sedežev, kar na devet list oz. strank.

Vse od leta 1992 v DZ le SDS in SD, povratek uspel le SNS in NSi

Doslej se je v DZ vsakokrat uspelo prebiti dvema strankama – SDS in SD, ki sta vmes sicer nekoliko spremenili imeni.

Danes v parlamentu ni več nekdaj zelo močnih strank. LDS je vladala od leta 1992 do 2004 z vmesno polletno pavzo leta 2000, ko je takratna vlada Janeza Drnovška razpadla, do volitev je nato vlado vodil Andrej Bajuk. Če je LDS na volitvah leta 2000 prejela še 390.306 glasov podpore volivcev, pa je leta 2011 izpadla iz parlamenta, takrat jo je volilo 16.268 volivcev oz. 1,48 odstotka.

V DZ tudi ni več SLS, ki je bila v DZ vse od leta 1992, leta 2014 pa je izpadla iz parlamenta. SLS je na volitvah 1996 je med strankami prejela največ glasov takoj za LDS, obkrožilo jo je 207.186 volivcev (19,36 odstotka), leta 2014 pa je s 3,95-odstotno podporo ostala tik pod volilnim pragom. Takrat je zanjo glasovalo 34.548 volivcev. 

Doslej je bilo nekaj strank, ki so se uspele le enkrat uvrstiti v DZ – na primer Državljanska lista, Zares, Zeleni Slovenije, Stranka mladih Slovenije in Lista Zorana Jankovića, pozneje so se preimenovali v Pozitivno Slovenijo. Pri tem je Lista Zorana Jankovića leta 2011 osvojila največji delež glasov – 28,51 odstotka, že na naslednjih volitvah 2014 pa so kot Pozitivna Slovenija prejeli le 2,97-odstotno podporo volivcev.

Po drugi strani pa se doslej uspelo le dvema strankama ponovno uvrstiti v DZ. To sta NSi in SNS. NSi je iz parlamenta izpadla leta 2008, nato pa leta 2011 osvojila štiri mandate. SNS pa se prvič ni uspelo v DZ uvrstiti leta 2011, ponovno so uspeli priti v parlament  po dveh mandatih, torej na volitvah leta 2018.

Zadnje tri parlamentarne volitve so bile predčasne

Doslej smo na predčasnih volitvah volili trikrat, in to trikrat zapored. Prve predčasne volitve so bile leta 2011, potem ko je razpadla takratna vlada Boruta Pahorja (SD, LDS, Zares in DeSUS), manjšinski vladi pa je bila izglasovana nezaupnica. Ne glede na to, da je leta 2011 na volitvah slavila Lista Zorana Jankovića, pa je vlado uspelo sestaviti Janezu Janši. A leto pozneje je tudi njegova vlada razpadla po objavi poročila Komisije za preprečevanje korupcije o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank. V istem sklicu parlamenta je nato kot predsednica vlade zaprisegla Alenka Bratušek, ki pa je leto pozneje odstopila.

Sledile so nove predčasne parlamentarne volitve, na kateri je prav tako zmagala novoustanovljena stranka – SMC. A je predsednik stranke in takratne vlade Miro Cerar odstopil nekaj mesecev pred iztekom mandata, zaradi česar so bile leta 2018 znova predčasne volitve.

Na vseh osmih volitvah doslej je bil v DZ izvoljen le Janez Janša

V vseh osmih mandatih je bil izvoljen prvak SDS Janez Janša, sedemkrat je bil izvoljen poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli, šestkrat pa Janko Veber (dolga leta SD, nato nepovezani poslanec), Jože Tanko (SDS), Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) in Samo Bevk (SD).

V osmih sestavah DZ je bilo doslej izvoljenih 831 poslank in poslancev

V osmih sestavah DZ je bilo doslej izvoljenih 831 poslank in poslancev, od tega je bilo 169 žensk (20,3 odstotka). Glede na to, da je v DZ 90 poslancev, bi pričakovali, da bi bilo v osmih parlamentarnih volitvah izvoljenih 720 poslancev. Da jih je bilo dejansko 111 več, kaže na to, da je bil del poslancev po potrditvi mandatov izvoljenih v vlado oz. jim je mandat iz različnih razlogov prenehal in so jih nadomestili nadomestni poslanke in poslanci.

V DZ je bilo doslej izvoljenih 511 različnih poslank in poslancev, od tega je bilo 117 ali 22,8 odstotka žensk. Dobrih 64 odstotkov vseh poslank in poslancev (330) je bilo v DZ izvoljenih enkrat, ponovno izvoljenih je bilo 36 odstotkov (181) – petina jih je mandat ponovila (102), trikrat je bilo izvoljenih 8,9 odstotka poslancev (45), štirikrat 3,5 odstotka (18), petkrat pa 1,9 odstotka vseh poslank in poslancev (10).

Ženske najbolj zastopane v mandatu 2014-2018

 Doslej je bilo v DZ izvoljenih 169 žensk, največ v mandatu 2011–2014, ko je bilo v DZ 39 poslank. Medtem pa je bil največji delež poslank med vsemi poslanci v sklicu 2014–2018. Zastopanost žensk v parlamentu se je na zadnjih volitvah zmanjšala za več kot 10 odstotnih točk. Sicer pa je bilo najmanj žensk v parlamentu v mandatu 1996–2000, ko jih je bilo le 10. Nasploh je bilo do volitev 2014 med predstavniki ljudstva do 15 odstotkov žensk.

Spolne kvote imamo sicer v slovenskem volilnem sistemu od leta 2006. Takrat je sprememba zakona o volitvah leta 2006 prinesla zahtevo, da na kandidatnih listah noben spol ne sme biti zastopanj manj kot 35-odstotno.

Volilna udeležba pada, najmanj ljudi se je na volitve odpravilo leta 2014

Največ volivcev se je tako po številu kot tudi odstotku udeležilo prvih parlamentarnih volitev. Takrat se je na volišča odpravilo 85,6 vseh volilnih upravičencev, to je bilo 1.188.378 ljudi. Nato je volilna udeležba padala.

Leta 2004 je prvič svoj glas oddalo manj kot milijon ljudi. Najnižja volilna udeležba pa je bila leta 2014, ko se je odpravilo na volišča 886.124 ljudi oz. le dobra polovica (51,7 odstotka) volilnih upravičencev. Tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so bile leta 2018, se je na volišča podalo manj kot milijon ljudi oz. 52,6 odstotka vseh, ki bi lahko glasovali.