Trditev SDS: "Že od začetka trdimo, da davčne blagajne niso potrebne. Sedaj se je izkazalo, da finančnih učinkov na državni proračun niso prinesle. Davčne blagajne podjetnikom in kmetom povzročajo visoke finančne stroške in nesorazmerne administrativne obremenitve. Uresničila so se naša opozorila, ki so bila dana ob sprejemanju Zakona o davčnem potrjevanju računov, da bodo davčne blagajne povzročile zapiranje poslovne dejavnosti zavezancev, selitev teh dejavnosti v tujino in da davčne blagajne ne bodo imele finančnih učinkov na državni proračun, kot jih je obljubljala aktualna vlada. Nova vlada pod vodstvom SDS bo ta nesmisel ukinila, saj že od vsega začetka menimo, da davčne blagajne niso potrebne. Korist od uvedbe davčnih blagajn ima v Sloveniji le plačana birokracija. Že pred uvedbo teh novih davčnih blagajn smo imeli poglobljen nadzor nad plačevanjem, ki ga je treba strogo izvajati, davčne blagajne pa ukiniti, saj se je marsikateri zavezanec, ki je zaradi davčnih blagajn prenehal s poslovno dejavnostjo, preselil v sfero sive ekonomije oz. dela na črno."
Furs: To ne drži
Ali davčne blagajne podjetnikom in kmetom res povzročajo visoke finančne stroške in nesorazmerne obremenitve? Na Fursu pravijo, da to ne drži. Zavezanci, ki so že pred uvedbo davčnih blagajn uporabljali računalniške registrske blagajne, so morali obstoječe blagajne zgolj nadgraditi s funkcionalno izmenjavo s Fursom. Na podlagi vzdrževalnih pogodb je bilo to praviloma brezplačno. Tisti zavezanci, ki pred uvedbo davčnih blagajn še niso uporabljali računalniške registrske blagajne, pa so morali kupiti računalnik, tiskalnik, program in si urediti dostop do interneta. Furs ocenjuje celoten strošek za nekaj sto evrov, za mesečni zakup paketa pa so po ocenah Fursa morali odšteti nekaj deset evrov.
Na Fursu še poudarjajo, da so morali davčni zavezanci davčne blagajne uporabljati s 1. januarjem 2016. V kolikor so imeli z njihovo uvedbo strošek, je šlo za enkratni strošek, ki se po njihovi uvedbi ni več pojavljal, razen če je šlo za mesečni zakup paketa. V kolikor bi se država odločila za ukinitev davčnih blagajn, bi to vsekakor pomenilo dodaten strošek za trenutne uporabnike davčnih blagajn, ki bi morali svoje blagajne prilagoditi novi ureditvi, še pojasnjujejo na Fursu.
Ali so davčne blagajne res povzročile zapiranje poslovne dejavnosti zavezancev in selitev teh dejavnosti v tujino? So se res zavezanci, ki so prenehali s poslovno dejavnostjo, preselili v sfero sive ekonomije oziroma dela na črno? Na Fursu odgovarjajo, da to ne drži, saj se je število poslovnih subjektov tako v letu 2016 kot tudi v letu 2017 povečalo.
Ali davčne blagajne res nimajo finančnih učinkov na proračun, kot jih je obljubljala vlada? Po podatkih Fursa je bil v letu 2016 učinek davčnih blagajn 81 milijonov evrov. Pri tem izračunu je že odšteta rast BDP in končne potrošnje.
Na Fursu dodajajo, da so podrobnejše informacije v povezavi s tem, vključno s celotnim poročilom in metodologijo izračuna, od 1. 6. 2017 objavljene na spletni strani. Podatke lahko pogledate tukaj.
Pojasnjujejo še, da učinek davčnih blagajn v letu 2017 še računajo, saj so morali počakati na podatke obračunov davka od dohodkov iz dejavnosti in davka od dohodkov pravnih oseb, ki jih morajo zavezanci sporočiti do konca marca za preteklo leto. Prve ocene kažejo, da bo učinek davčnih blagajn (z odšteto rastjo BDP in končne potrošnje) vsaj tako velik, kot je bil leta 2016 ali celo višji.
KOMENTARJI (629)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.