Se moramo zaradi robotov bati za delovna mesta, še posebej starejši?

Tomi Horvat je varilec, zaposlen v družbi Tajfun Planina, enem najuspešnejših podjetij za proizvodnjo gozdarske mehanizacije, svoje izdelke pa večinoma izvaža v tujino. Horvat je eden od desetih ročnih varilcev, zaposlenih na lokaciji Planina pri Sevnici. "Mladi ne želijo biti umazani," odgovarja na vprašanje, zakaj primanjkuje toliko varilcev.

Horvat sicer ne izpostavlja slabih plati poklica varilca, je pa ročno varjenje težaško delo. Kot pravi Nejc Potočnik, zaposlen v Tajfunu kot programer, so delovni pogoji zahtevni. "Treba je imeti ustrezno zaščito, dolgi rokavi, usnje, zaščitene morajo imeti oči, ker je svetloba nevarna, delavec ima še filtracijsko enoto za dovod svežega kisika v varilno masko, da ni v stiku s plini, ki nastanejo pri varjenju."

Kako težko je dobiti varilce, razlaga vodja proizvodnje Grega Koprivc. V Tajfunu jih iščejo prek razpisov, pogosto neuspešno. Ker jih nujno potrebujejo, stisko rešujejo z varilnimi roboti. Na lokacijah na Planini pri Sevnici ter na Koroškem jih imajo 35, z njimi pa, pravi Koprivc, nadomeščajo približno 100 ročnih varilcev. 

Teh pa bo na trgu še manj, ocenjuje Tina Kranjc, pomočnica direktorja Tajfuna. Izpostavlja prednosti varilnih robotov. Lahko delajo 24 ur na dan in to z manj napakami, kot jih naredi človek. Prepričana je, da je prihodnost v robotih in to ne le na oddelku varjenja, ampak tudi na ostalih oddelkih znotraj proizvodnje.

Se moramo zaradi robotov bati za delovna mesta?

Profesor dr. Igor Kovač z Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta Jožef Stefan je prepričan, da ni bojazni, da bi ljudje izgubili delo zaradi robotov. "Japonci pravijo, robot je moj prijatelj, medtem ko rečemo v Evropi, da je moj sovražnik, iz tega pa potem pride teza, da nam bodo roboti nekaj vzeli." Dr. Kovač je nasprotno prepričan, da je bistvo robotov v tem, da nam roboti pomagajo oziroma opravljajo dela, ki jih zaradi težavnosti ne zmoremo. 

Slovenija ima na tem področju veliko znanja. Pomemben preboj je uspel Institutu Jožef Stefan prav na področju varilnih robotov. Kot pravi prof. dr. Kovač, imamo v Sloveniji veliko individualnih delovnih mest, kjer potrebujejo enega, dva robota za majhne serije. Vprašanje je, ali je tam, glede na to, da gre za majhno proizvodnjo, robota sploh smiselno imeti. Na Institutu Jožef Stefan pa so uspeli razviti nove principe, ki omogočajo uporabo robota tudi za maloserijsko, torej posamično proizvodnjo v varjenju, montaži in drugod. 

Slovenija v Evropi v vrhu po številu robotov na število delovno aktivnih

Slovenija je po številu robotov na 10.000 delovno aktivnih prebivalcev po zadnjih podatkih Mednarodnega združenja za robotiko sedma država na svetu. S 306 roboti na 10.000 delovno aktivnih si to mesto deli z Dansko. Na prvem mestu je s 1.012 roboti Južna Koreja, na drugem Singapur, tretja pa je Kitajska. Med evropskimi državami sta po številu robotov glede na število delovno aktivnih pred Slovenijo, pa tudi Dansko, s katero si delita tretje mesto, samo še Nemčija in Švedska.

Roboti tudi v pomoč starejšim

Brez robotov v prihodnosti ne bo šlo. Predvsem bodo pomočniki človeku za nehumana, nezdrava in rutinska dela. Prof. dr. Kovač jih vidi kot montažerje, prenašalce določenih delov na tekočem traku, kot obiralce sadja, poljedelce itn.

 V pomoč bodo tudi starejšim, ki ne bodo zmogli dela. Starejših pa je tudi pri nas vse več. Po zadnjih podatkih Statističnega urada Slovenije je starostna skupina do 19 let lani predstavljala 19,6 odstotka prebivalcev Slovenije, največ, to je 58,4 odstotka, je bilo starih od 20 do 64 let, 22 odstotkov prebivalcev pa je bilo starih 65 ali več let. Ta delež se bo v naslednjih desetletjih še povečeval. Po projekciji Eurostata bo v Sloveniji leta 2060 starih 65 let ali več 31,3 odstotka prebivalcev.

Roboti bodo v pomoč starejšim predvsem z vidika omejitev, ki jih imajo. Kot pravi Dani Mirnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz Centra za medicino dela Zavoda za varstvo pri delu, po statistikah bolniški stalež narašča s starostjo. Najvišje število omejitev pri delu, denimo pri dvigovanju težjih bremen, delu v nočnih izmenah, izmenskem delu, pa tudi opravljanju del na višini in podobnih bolj tveganih delih, je, ugotavlja, v starostni skupini od 55 do 65 let. Kot pravi, je normalno, da bolniški stalež s starostjo narašča, saj se akumulirajo določene okvare, bolezni. "Mi  starejše delavce omejimo med drugim pri opravljanju nočnih, višinskih del, da ne vozijo motornih vozil, ne dvigujejo težkih bremen."

Starejši delavci in bolniška odsotnost

V povprečju je bilo leta 2023 po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vsak dan bolniško odsotnih 50.126 zaposlenih. V tem letu so pri zaposlenih delavcih zabeležili 18.295.988 dni nezmožnosti za delo. Delež bolniške odsotnosti je bil pri ženskah v primerjavi z moškimi višji. To so zadnji podatki, medtem ko bodo za lansko leto znani sredi tega meseca, se pa bistveno, pravijo na NIJZ, ne bodo razlikovali od omenjenih.

Največ so k začasni odsotnosti z dela prispevale bolezni, in sicer 75 odstotkov dni, ter poškodbe in zastrupitve, 17 odstotkov dni.

Najpogostejši vzrok za bolniško odsotnost pri moških so bile poškodbe in zastrupitve, medtem ko so bile pri ženskah v letu 2023 na prvem mestu bolezni mišično skeletnega sistema in vezivnega tkiva. 

Podatki NIJZ o povprečnem trajanju bolniške odsotnosti glede na starost kažejo, da je v letu 2023 v starostni skupini 65 let in več bolniška odsotnost v povprečju trajala 49 dni, medtem ko so bili 23 dni v povprečju odsotni z dela stari od 45 do 64 let.

Delež starejših brezposelnih pada

Optimizem vzbuja podatek, da delež brezposelnih oseb, starih 55 let ali več, pada. Na Zavodu za zaposlovanje beležijo trend upadanja števila brezposelnih starejših delavcev z izjemo let v času pandemije covida-19 od leta 2017. Njihov delež med vsemi brezposelnimi pa je začel upadati avgusta predlani in se še znižuje. Ob koncu marca letos je bilo po podatkih Zavoda za zaposlovanje med 45.851 registriranimi brezposelnimi osebami 11.943 starih 55 let ali več, kar je za 1.556 oseb oziroma 11,5 odstotka manj kot pred letom. Delež brezposelnih oseb, starih 55 let ali več, je ob koncu marca med vsemi brezposelnimi znašal 26 odstotkov, kar je 2,7 odstotne točke manj kot marca lani.

Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje, to pripisuje temu, da se nekateri delodajalci zavedajo izkušenj, ki jih imajo starejši. Bi pa morali delodajalci po njenem, zato da starejši ostajajo konkurenčni na trgu dela, veliko vlagati v njihovo usposabljanje, v njihova znanja. Pri tem ima v mislih predvsem digitalne veščine. 

Delodajalci bi morali starejšim delavcem tudi prilagajati delovna mesta, delovni čas, organizacijo dela, poudarja generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje. Kot pravi, poskušajo delodajalce ozaveščati, naj se za delavce potrudijo in jih čim dlje obdržijo v delovnem razmerju.