Dejstva

Se vse črnograditelje preganja enako?

Ljubljana, 15. 05. 2024 06.00 | Posodobljeno pred 11 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
Avtor
Neža Steiner
Komentarji
115

Ko črne gradnje znanih Slovencev, ki so bile celo na seznamu za rušenje, še vedno stojijo, ali so bile celo legalizirane, se druge – tudi gasilska društva 'preganja' gasilne dome. Je sistem enak za vse? Uradnega podatka koliko imamo črnih gradenj v Sloveniji ni. A poznavalci, stroka, pravijo, da je nelegalnih večina objektov v državi. Zakaj toliko nelegalnih gradenj? Veliko se je gradilo v lastni režiji, mimo gradbenih dovoljenj ali celo brez. In ključno vprašanje: kaj počne inšpekcija? Ali oblast vedno znova kloni pritiskom in zato črnih gradenj ne uspe preprečiti?

Kaj imajo skupnega Marko Jaklič, družina Vitoslava Türk, Tina Benčič, Branko Simonovič? Javnost jih pozna po tem, da so gradili na črno. Jaklič je na mestu stare kmetije zgradil nov objekt z zunanjim bazenom in čeprav je že leta 2005 inšpektor gradnjo označil za nelegalno, jo je  kasneje Jaklič legaliziral. Legalizirana je bila tudi vila družine Türk, ki je na seznamu za rušitev čakala od 2013, objekt zraven pa je v postopku legalizacije. Piranska sodnica Tina Benčič je hišo v Vinjolah zgradila brez gradbenega dovoljenja na zemljišču, ki je bilo v lasti piranske občine oziroma Sklada kmetijskih zemljišč. Hiša je bila legalizirana kot objekt daljšega obstoja. Francija Matoza, ki mu tako kot njegovim sosedom v Oltri očitajo, da je na črno zgradil bazen, inšpekcija še ni obiskala – kljub prijavi. Sicer pravi, da dovoljenje ima. Ali pa infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, ki je bila več let lastnica nezakonitega objekta, preden ga je legalizirala. In nekdanji poslanec Desusa Branko Simonovič, ki čaka, da bo legalizacija njegove hiše v Semedeli pravnomočna. 

Sistem bi moral veljati za vse enako

In medtem ko vile znanih stojijo, se na seznamu inšpekcije znajdejo tudi gasilski domovi, ki so zgrajeni nezakonito, ali pa nimajo vseh dovoljenj. Še več, uporabo Gasilskega doma Zasip – Bled, je inšpekcija pred leti celo prepovedala. In kako Gasilska zveza komentira, da razkošne črne gradnje stojijo, gasilne domove pa tudi zaprejo? Dr. Janja Kramer Stajnko, namestnica predsednika pravi, da bi se objekti, kjer se izvaja "javna gasilska služba, lahko v tem prehodnem obdobju obravnavali kot izjeme, v kolikor seveda sami objekti izpolnjujejo bistvene zahteve, zlasti glede mehanske odpornosti in stabilnosti ter varnosti pri uporabi in ne pomenijo nevarnosti za uporabnike."

"To je na žalost neka zgodba naše države, ki pri določenih zadevah ne gre po pravi poti. Tukaj bi morali narediti res močan rez, ne glede na politiko leve ali desne, nek sistem, ki bi veljal za vse, ne samo za tistega, ki ga lahko stisnejo, od tistega, ki imajo koristi pa ne," je kritičen Franc Vrankar, predsednik PGD Sela pri Kamniku.

Središče življenja na vasi

"Gasilni dom je na prvem mestu dom gasilcem in za pomoč krajanom v vseh nesrečah. Je neko središče življenja na vasi, ki je center vseh dogajanj na tem okolišu," o gasilnem domu, ki stoji v centru Sel pri Kamniku, pove predsednik društva Franc Vrankar, ki šteje 258 članov, od tega 55 operativnih. 

Gasilsko društvo ima dolgo zgodovino, ustanovljeno je bilo leta 1936. Razvilo se je iz lesene barake, pripoveduje Vrankar, kasneje se je dom dograjeval petkrat. Gradnja je bila prostovoljna, dom je delo krajanov, tovarišev, družbenih organizacij. Plačali so za večja obrtniška dela kot so stavbno pohištvo, streha in fasada. Gasilni dom, ki je po besedah Vrankarja eden najlepših v kamniški občini, so lani legalizirali. "Kljub vsem tegobam in nesrečam, ki je pripetila nas gasilce po Sloveniji, smo za Božička načeloma dobili lepo kuverto, v kateri je bilo izdano uporabno dovoljenje za naš dom." 

Leta 2005 so namreč dobili gradbeno dovoljenje za dom in prizidek garaže, "vendar bivše vodstvo ni imelo podatkov z upravne enote, da je na koncu treba narediti tehnični pregled. Vsa ta dokumentacija je nekako propadla." Pred dvema letoma so odločili za legalizacijo. "Od začetka smo mislili, ker je na videz dom videti lep, da bo to lahka pot, na žalost je bila trnova."

Šlo je za dolgotrajen postopek. "Podjetje, ki je za nas urejalo papirologijo ni več vedelo po katerem zakonu je treba objekt legalizirati, ker se je objekt večkrat dograjeval in zakonodaja ni jasno napisana. Imeli smo ogromno problemov, da smo legalizacijo izpeljali, tudi z dediči zemljišč, zaradi smrti dedinje." Sami, kljub temu, da ima Vrankar gradbeno izobrazbo, ne bi zmogli legalizirati. "Ne razumem upravnih enot, države, piscev zakona, da zadeve tako zakomplicirajo. V določenih zadevah se ne znajdeš, ne veš kje si, na koga se obrniti, nimaš nobene podpore." Kar je bilo izčrpajoče za samo vodstvo, poveljnika, tovariše. 

Breme pa je tudi velik strošek. Celotna legalizacija jih je stala okoli 12.000 evrov. "Plus vse ostale ure, ki niso vštete v ta strošek - pridobivanje podpisov lastnikov zemljišč, vodovodni odbor in ostale zadeve. Občina Kamnik je sprejela sklep, da letno nameni 20.000 evrov iz proračuna za legalizacijo gasilskih domov v celotni občini. Tu je 13 domov in se ta sredstva porazdelijo, ostane dokaj malo za društvo."

Veliko občin gre naproti gasilskim društvom in jim plačilo komunalnega prispevka opraviči, ni pa to sistemsko rešeno na nivoju države. Na koncu postopka pridobivanja dovoljenj sledi še strošek plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Gasilska  društva so oproščena plačila tega stroška. 

Veliko gradilo v lastni režiji

Uradnih podatkov o tem, koliko gasilnih domov je brez ustrezne gradbene dokumentacije in uporabnih dovoljenj, ni. Gasilska zveza je v letu 2019 ocenila, da je med okoli četrtino vseh objektov, ki so v upravljanju gasilskih društev, 80 odstotkov objektov brez enega od potrebnih dovoljenj, približno 55 odstotkov pa brez gradbenega. V preteklosti se je velika večina gasilskih domov v Sloveniji gradila udarniško', na pobudo članov gasilskih društev, ki so si želeli ustvariti osnovne pogoje dela, pojasnjuje Kramer Stajnko. "Za gradnjo gasilskih domov še zdaj ni urejenega sistemskega financiranja, zato se gasilci znajdejo vsak po svoje. Posledično se je zlasti v preteklosti veliko gradilo v lastni režiji in so se stroški krčili ravno na račun pridobivanja ustrezne dokumentacije.

Ni podatka koliko je črnih gradenj

Inšpektorat za naravne vire in prostor, kamor sodi gradbena inšpekcija, nima podatkov o številu nelegalnih gradenj v državi. A zgovoren je podatek, koliko odločb izda gradbena inšpekcija. Leta 2022 je v 4176 zadevah izdala inšpekcijsko odločbo za nelegalno gradnjo. "Z leti se nabere, glede na to, da je toliko prijav, pobud. Inšpektor ne more za čisto vsako zadevo v nadzor. Prijave se rangirajo glede na javni interes. Najpomembnejša zadeva, ki se preverja je nevarna gradnja," pojasnjuje direktorica Gradbene in geodetske inšpekcije Andreja Troha

Dr. Nataša Bratina, generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev pravi, da številk in analiz nimajo, do konca leta pa bodo pripravili poročilo o stanju v prostoru. Slavko Gabrovšek, komisar za razvoj stroke Zbornice za arhitekturo in prostor pravi, da je po nekaterih ocenah nelegalnih gradenj med 90 in 95 odstotkov. 

50 odstotkov kršitev

Na inšpekciji pri rednih nadzorih nad nedovoljenimi gradnjami ugotavljajo, da je kršitev nekaj več kot 50 odstotkov. Gre za usmerjene akcije na podlagi letnega plana, pojasnjuje Troha. "Nadzori so izbor inšpektorjev, gredo na lastno pobudo, ne glede na prijavo. V polovici primerov gre za kršitve. To nekaj pove o stanju družbe, da smo nekako nagnjeni k temu, da iščemo obvode." V drugih nadzorih pregledujejo ali so izpolnjene bistvene zahteve pri že zgrajenih objektih, denimo, če imajo uporabno dovoljenje, je dostopnost za invalide. Tretja usmerjena akcija pa je preverjanje gradbišč.  

Kako poteka inšpekcijski nadzor? Inšpektorji preden gredo na teren v uradnih evidencah preverijo domnevnega kršitelja - nepremičnino v e-prostoru oz. če so bila izdana gradbena dovoljenja, pojasnjuje Troha. "Če ima gradbeno dovoljenje, potem kršitve ni. Če gre inšpektor vseeno na teren, lahko ugotovi, da je neskladna gradnja, ali da ni bilo kršitve. Na terenu je postopek enostaven: pride na teren, izmeri višino, dolžino, širino, kje leži, konstrukcijo in kakšna je situacija na sami lokaciji."

Zakaj toliko nezakonitih gradenj? 

Po mnenju Nataše Bratina smo Slovenci narod samograditeljev. "Mogoče smo že iz prejšnje države navajeni, da ljudje iščejo načine, kako si zagotoviti bivališče, s predpostavko, da lahko gradi na svoji zemlji, tudi če ni gradbena parcela. In da lahko dela kar hoče na svojem zemljišču. Ljudje razmišljajo, kako bodo pri gradnji prišli hitreje in ceneje skozi." Izpostavlja, da se prostor ne dojema kot kvaliteta, kot omejen naravni vir. "Marsikdo si želi živet v naravnem okolju, ali imeti vikend in si tam upajo postaviti objekt." 

Najdaljši primer na gradbeni inšpekciji traja 40 let

Kako dolgotrajni so lahko postopki na gradbeni inšpekciji, priča najdlje trajajoči primer – ta traja že 40 let, začel se je leta 1984. Gre za črno gradnjo oziroma za manjši prizidek v Trnovskem predmestju, Rakovi Jelši. Pred štirimi leti je bilo ugodeno prošnji za odlog izvršbe za pet let. Na vprašanje kako je mogoče, da postopki trajajo tako dolgo, Troha odgovarja, da lahko na vsako odločitev inšpektorja kršitelj vloži pritožbo. "V povprečju traja dve leti od začetka inšpekcijskega postopka do izdane odločbe. Imamo daljše postopke od tržne inšpekcije, ampak je to nekako sprejemljivo, glede na to, kaj počnemo. Traja zaradi pritožb, izrednih pravnih sredstev, tožb na sodiščih, čakanja na odločitve sodišč." Troha predlaga, da bi uvedli krajše postopke.

Oblast vedno znova kloni pritiskom

Je zakonodaja prizanesljiva do črnograditeljev? "Bile so posamezne rešitve, sistemskega preprečevanja pa ne vidimo," opozarja pooblaščeni inženir Dejan Prebil z Inženirske zbornice.  Enkrat bi morali za vselej postaviti jasna pravila, opozarja krajinska arhitektka Darja Matjašec z Biotehniške fakultete. "Tukaj oblast vedno nekako kloni pritiskom, sami vemo, da ne uspemo črnih gradenj v resnici odstraniti. Nedavni primer zloglasne gradnje na Seči, ki je dolga leta veljala, da jo je treba odstraniti, je bila legalizirana. Tukaj politika ne bi smela popuščati in bi morala biti striktna. Predvsem pa preprečiti vnaprej, da se neskladne in črne gradnje ne bi več dogajale."

Signal črnograditeljem, da se splača?

Zaradi pomanjkanja rednega nadzora, zaradi manj aktivne vloge države na terenu, je prišlo do posledice, "kjer se je razširilo morda mnenje, da si lahko marsikaj dovolimo brez kakršnih resnih posledic," opozarja Gabrovšek. Meni, da je težava predvsem na terenu. "Inšpektor je precej obremenjen s pravili in ure presedi, da uresniči neko svojo odločitev, nato se zadeve nadaljujejo na sodiščih." Sicer samograditeljstvo ni več običajna stvar, dodaja Gabrovšek, bolj upoštevamo pravila. 

Kako preprečiti črne gradnje? Po besedah Prebila je treba zakon napisati tako, da se ne podaljšuje letnica legalizacije iz zakona v zakon, "ker je to signal črnograditeljem, da se splača, da se bo z naslednjo spremembo zakona ta letnica še premaknila, dokler ne bodo oni padli v to obdobje. Zakonodaja mora biti napisana tako, da preprečuje ekscese v prostoru, izpostavlja Prebil. "Če ima nekdo parcelo, kjer ne more graditi, ker je tam bodisi nevarno zaradi poplave, plazu in se on tega ne zaveda, ker ni bilo tam že ne vem koliko let nevarnosti. Težko razume, zakaj tam ne more graditi, ampak so v družbi norme, ki jih moramo spoštovati. Tukaj je na državi, da to prepreči." Kot strokovna organizacija se s politiko ne ukvarjajo, pojasnjuje Prebil. "Naše opozarjanje marsikdaj ni upoštevano. Je preslišano." 

Troha se strinja, da bi bilo manj črnih gradenj, če bi okrepili nadzor. "Lahko pa vržemo žogico naprej. Če bi bili kot družba bolj odgovorni, pa ne bi iskali stranpoti in lukenj v zakonu, ne bi potrebovali toliko nadzorov." 

Zakonodaja zadnja v vrsti, pomembno je ozaveščanje

Bratina priznava, da je tudi premalo stroga zakonodaja vzrok za črne gradnje, če bi bilo vse skupaj rigorozno, tako kot so se v sosednji Hrvaški lotili, bi bila mogoče situacija takoj drugačna, pravi. Je pa zakonodaja ena zadnjih v vrsti, kaj lahko naredimo. "Zelo pomembno je ozaveščanje in izobraževanje javnosti. Pomembno je, da bi v osnovnih, srednjih šolah izobraževali mladino o tem, kaj je prostor, da je vrednota, da je prav, da se držimo prostorsko načrtovalskih pravil. Tudi, da se občine spodbudi, da postanejo bolj aktivne Iz državnega centra težje vidimo. Zato bi lahko v zgodnejših fazah opozorili, da se nekaj nelegalnega dogaja." 

 63 gradbenih inšpektorjev

Konec leta 1994 je bilo v okviru državne uprave zaposlenih 120 gradbenih in urbanističnih inšpektorjev. S prehodom pristojnosti inšpekcijskega nadzora iz občin na državo leta 1995, se je število zaposlenih gradbenih in urbanističnih inšpektorjev zmanjšalo na 75, pojasnjujejo na okoljskem inšpektoratu. Njihovo število iz leta v leto upada, opozarjajo. Decembra lani je bilo 63 inšpektorjev, zadeve je reševalo 61. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Troha pravi, da je nadzor inšpektorjev odvisen od njihovega števila, če je na terenu mnogo inšpektorjev, je nadzor večji. Sicer opozarja, da imajo pomanjkanje kadrov, tudi zaradi nekonkurenčnosti na trgu dela, ker potrebujejo točno določen segment izobrazbe inšpektorjev, zaželeni so predvsem gradbeniki. 

Najmanjša odgovornost pri lastnikih

Matjašec meni, da je še najmanjša odgovornost pri lastnikih, ker mogoče tudi ljudje niso dovolj ozaveščeni ali pa izobraženi. "Vse te nelegalne gradnje projektira nekdo, ki je licenciran projektant in to je velik problem. Zbornice bi morale biti zelo striktne in bi morale to sankcionirati, predvsem pa tudi država. Vemo, da gradbeni inšpektorat nima učinkovitega dela, kjer bi lahko sanirali ali preprečili take gradnje. Še najboljše bi bilo, če bi bili sami proaktivni, da ne čakajo, da pride prijava." 

Po grobi oceni zbornice letno odpade do cca. 20 odstotkov izrečenih ukrepov na nedovoljene posege. "Velikokrat gre tudi za neskladja oz. nerazumevanje pri tolmačenju predpisov države na eni strani in lokalne skupnosti na drugi. Težava je tudi 'posojanje' žigov pooblaščenih arhitektov osebam, ki ne izpolnjujejo pogojev za delo projektanta, česar v praksi skoraj ni mogoče dokazati." Izstopa pa primer Türkove vile, ker je to do sedaj eden redkih primerov, da je disciplinski tožilec zbornice uvedel disciplinsko preiskavo na osnovi informacij v medijih. A, ker arhitekt ni bi več član zbornice, postopek ni bil mogoč. Kršitve zastarajo v roku osmih let. Na zbornici pravijo, da je bil v letih po ustanovitvi zastaralni rok pet let. Neuradno pa smo izvedeli, da je bil ta rok krajši.

pasica dejstva crne gradnje
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9

KOMENTARJI (115)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

travc
16. 05. 2024 08.07
+3
Kakšna enekost neki.
ceta69
15. 05. 2024 19.12
samam strokovno izobražena javna uprava z davkoplačevalskim denarjem..............
KLADIIVO
15. 05. 2024 19.12
+4
Tisti,ki se bo drznil siliti v rušenje,mu bo glava odletela,pa še komu zraven.
bodi
15. 05. 2024 18.41
hah lahko bi enostavno vsem do sedaj črno graditeljem pustili gradnje brez rušenja. Vendar pa bi od 1.1.2025 vsem ampak vsem ne glede kdo si rušili bilo kateri objekt brez ustreznih dokumentov
kolodvor
15. 05. 2024 18.36
murate, saj maš prav, sam kaj te je tako raspisalo.
slovenc59
15. 05. 2024 18.28
+5
Nikoli ni bilo za vse enako in nikoli ne bo !
Iqos
15. 05. 2024 17.46
+3
Preden dočakaš vse papirje pri nas v slovenistanu že star rataš. Polno enih čudnih predpisov komunalni prispevek v višini, da že bajto človek spravi pod streho...vse to je pa posledica.
murate
15. 05. 2024 17.15
+7
Samo v zloveniji je lahko oseba nekaznovano izdala fiktiven račun RK in postala predsednica države...in potem te policist kaznuje za četrt plače kao za tvojo varnost
murate
15. 05. 2024 16.33
+6
Samo v sloveniji državljani nimamo radi svoje države in ko plačam DDV ,namesto da bi bil vesel da sem za družbo nekaj naredil ,se sprašujem v čigavem žepu bo DDV končal
murate
15. 05. 2024 16.31
+1
Samo v zloveniji....
Cupko
15. 05. 2024 16.30
+8
Gospodom iz politike in raznim direktorjem se vse spregleda, raji se pa ruši oziroma se jih izseli, če so mali dolžniki
murate
15. 05. 2024 16.29
-1
Samo v zloveniji je lahko slikar brez kakršne koli funkcije kriv da so kradli milijone ob nabavi patrij
murate
15. 05. 2024 16.27
+4
Samo v zloveniji brat predsednika države lahko na črno gradi,no mogoče tudi v zanzibarju
murate
15. 05. 2024 16.26
+4
Samo v zloveniji se še danes ne ve kdo in koliko orožja je prešvercal
Narkodefinkica
15. 05. 2024 16.58
+3
Poznamo KUČANOVE posle. Je bilo na Bosanski televiziji jasno in glasno povedano.
osservatore
15. 05. 2024 20.22
+1
Vprašej čelavega kaplarja + Bavčariteja + Lovšina + ....
murate
15. 05. 2024 16.25
+10
Samo v zlovrniji lahko na sodišču reče sodnica da zemljiška knjiga ni pomembna.
murate
15. 05. 2024 16.24
+11
V sloveniji ne štima sodstvo,ne policija zato toliko zadev pade
murate
15. 05. 2024 16.23
+9
Ne vem zakaj so mi izbrisali komentar,napisal sem da je Slovenija ena navadna kriminalna združba.
murate
15. 05. 2024 16.02
+5
Slovenija je ena navadna kriminalna združba bila in bo pa naj je to sodstvo,zemljiška knjiga ,policija da o zdravstvu in vojski sploh ne pišem
razumi če lahko
15. 05. 2024 16.00
+15
Romska naselja so v celoti črnogradnja pa jim še vedno rinemo denar do onemoglosti !
murate
15. 05. 2024 16.37
+3
bodi
15. 05. 2024 14.42
-4
vse gradnje so narejene z strani levih strank, če bi bili to desni bi že vse rušili
Nick.Mason
15. 05. 2024 14.58
+7
Levi in desni so ena in isti,tako so skozi isti na oblasti,če ne moreš vseh prepričati jih razdeliš pa si spet na oblasti,če ne razumeš pa večkrat preberi
Cupko
15. 05. 2024 16.31
+4