Skoraj desetina več hrane v smeteh

Devet odstotkov več hrane v smeteh

Količina odpadne hrane se povečuje. Povprečen Slovenec je zavrgel 78 kg hrane oz. šest kilogramov več kot leto prej. Skupaj pa 165 tisoč ton hrane, kar je skoraj desetina več kot leto prej. Da je to posledica večje gospodarske dejavnosti in potrošnje, ne nujno slabega ravnanja z odpadki, pojasnjujejo na statističnem uradu. 

Najbolj problematična so gospodinjstva: 44 odstotkov vse hrane, ki jo kupimo, se znajde v smetnjakih naših domov. Sledi gostinstvo s tretjino odpadne hrane, nato proizvodnja hrane, kjer so se odpadki podvojili, in trgovina z živili. 

Zavrgli smo več kot tretjino hrane, ki je bila še užitna. 

V mariborskem UKC na dan tudi tona odpadne hrane

V javnih bolnišnicah, ki imajo lastno kuhinjo, je leta 2023 nastalo 1495,4 tone odpadne hrane. Koliko hrane konča v smeteh v splošnih bolnišnicah? Največ v mariborskem UKC, dnevno med 950 in 1000 kilogrami; približno toliko kot denimo v Trbovljah v enem mesecu. Za primerjavo: v ljubljanskem UKC dnevno nastane 750 kilogramov odpadne hrane, pripravijo pa 10 tisoč obrokov.

Odpravili smo se v Splošno bolnišnico Brežice, kjer nam je direktorica Anica Hribar povedala, da mesečno zavržejo okrog 1000 kilogramov hrane in še enkrat toliko od priprave hrane. "Dnevno pripravimo okrog 130 obrokov, trikrat dnevno. Pripravljamo tudi malice za zaposlene, dnevno 120." Največ zavržene hrane prihaja iz internega oddelka. "Kjer imamo starejše paciente, velikokrat onemogle in nemočne." Nimajo pa obrokov, ki bi bili popolnoma nedotaknjeni. Pacienti so hrano v bolnišnici ocenili z 4,5. 

Zmanjšali so količino kruha, ki konča v smeteh. "Damo kruh na oddelek in dobijo toliko kruha pacienti, kolikor ga pri določenem obroku želijo. S tem smo znatno zmanjšali količino odpadnega kruha."

Odpadno hrano odvažajo trikrat tedensko. Mesečno plačujejo okrog 550 evrov. 

Na terenu s Snago Maribor

Da bi ugotovili, koliko hrane, predvsem koliko še užitne, zavržejo gospodinjstva, je ministrstvo za okolje pri Snagi Maribor že drugič naročilo sortirno analizo bioloških odpadkov. Snagi Maribor smo se pridružili prav na dan, ko so začeli spomladansko analizo bioloških odpadkov. 

Najprej so s smetarskim vozilom v sortirnico pripeljali rjave posode gospodinjstev iz občine Kungota. Nato so delavci Snage sortirali 350 kilogramov bioloških odpadkov na 11 glavnih frakcij, pojasnjuje Nika Kodba iz Snage Maribor. "Poleg biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov, ki jih ločimo na užitni in neužitni del hrane, na plastično embalažo, kjer prevladujejo plastične vrečke, določimo tudi papir in karton in če se pojavijo kakšne kovine, steklo in drugi odpadki." Rezultati, ki jih bodo analizirali v Ikemi, bodo znani jeseni. 

Da se sicer biološki odpadki razlikujejo med mesti in naselji. "Pri blokovski poselitvi zaznamo dosti več plastičnih vrečk med biološkimi odpadki in več zavržene hrane." Količina bioloških odpadkov se z leti povečuje. "Pozimi je več zavržene hrane kot poleti, poleti bo pretežno zelena biomasa." 

Tri odstotke več hrane v smeteh

Kaj kažejo rezultati za obdobje jesen/zima? Delež odpadne hrane je tri odstotke večji kot pred tremi leti. Največ odpadne hrane je bilo v mestih. V smeteh je bilo tudi več uporabne hrane, za osem odstotkov. Še zapakiranih živil je bilo za odstotek več. 

Da rezultati niso spodbudni, ocenjuje direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte. "Delež odpadne hrane se je v primerjavi pred tremi leti povečal, še posebej užitne hrane, kar je skoraj četrtina. Še vedno zavržemo preveč uporabne hrane, lahko je posledica prevelikih nakupov, premalo racionalnih in slabo načrtovanih. Kupujmo načrtno, ne smemo v trgovino lačni. Ključno je tehtanje hrane." 

Kje končajo biološki odpadki?

Snaga Maribor nima lastne kompostarne, zato morajo za odvoz plačevati. Drugače pa v Ljubljani v Rceru, ki je del Javnega podjetja Voka Snaga, razgrajujejo biološke odpadke iz 26 občin, pojasnjuje Dragan Trivunčević. 

Ločeno zbrane biološke odpadke sprejemajo v hali za biološke odpadke, kjer jih zdrobijo na manjše kose in s pomočjo magnetnih izločevalcev izločijo kovine. Sledi polnjenje v fermentor teh odpadkov, kjer jih mikroogranizmi razgradijo v bioplin in tekoči ostanek. Bioplin izrabijo v plinskih motorjih za vso proizvodnjo električne energije in toplote. Posledično so energetsko samozadostni. Tekoči ostanek dehidrirajo v treh fazah, ločijo tekoči del od trdega, temu dodajo še zeleni odrez, dobijo mešanico in nastopi faza kompostiranja. "Pomeni krožno pot, kjer iz biološko razgradljivih odpadkov pridobimo bioplin kot zeleni vir energije in kompost. 30 tisoč ton letno prevzamemo biološko razgradljivih odpadkov, bioplina nastane letno osem milijonov kubičnih metrov in 2500 ton komposta." 

Boljši rezultati pri kuhinjskih dnevnikih

Sočasno s sortirno analizo bioloških odpadkov ministrstvo izvaja tudi kuhinjske dnevnike odpadne hrane v gospodinjstvih. Te gospodinjstva sama izpolnjujejo in tehtajo odpadno hrano. Gospodinjstva so tako v obdobju jesen/zima 2024 poročala o manj zavržene hrane kot pred tremi leti. "Je pa dejstvo, ko tehtaš in nekaj zapišeš, je vpliv na razmišljanje v glavi, da se količine zmanjšujejo," pravi Boltejeva. 

Boltejevo smo vprašali, če smo s trenutno količino odpadne hrane lahko zadovoljni? "Dokler tretjina zemljanov trpi nad pomanjkanjem hrane in tretjina hrane globalno konča v smeteh, ne moremo biti zadovoljni." Največ lahko naredimo v gospodinjstvih. 

Za petino manj odpadne hrane na gosta v restavraciji

Ekologi brez meja so v preteklosti delali z več restavracijami. Ugotavljajo, da se velik del odpadne hrane da zmanjšati, ne glede, ali gre za a la cart ponudbo ali bifejsko, pojasnjuje Jaka Kranjc. Pogovarjajo se o manjših ukrepih: manjši krožniki, boljše načrtovanje porcij in spodbujanje gostov, da si ne naložijo preveč hrane na krožnike. "Že sama aktivacija restavracij skozi tehtanje hrane je dovolj, da se restavracije zavedo, koliko odpadne hrane proizvedejo v kuhinji in koliko ostane na krožnikih. Ena restavracija je na gosta zmanjšala za skoraj petino odpadkov v nekaj mesecih."

Najmanj v EU odvržemo Slovenci

Nam gre pa bolje, če se primerjamo z državami EU, kažejo zadnji podatki Eurostata za leto 2022. Prebivalec Evropske unije je zavrgel povprečno 132 kilogramov hrane. 

Največ odpadne hrane na prebivalca je nastalo na Cipru (294 kg), na Danskem (254 kg) in Portugalskem (185 kg). Najmanj pa v Sloveniji (71 kg).