Slovenija po precepljenosti boljša od Nemčije, po dostopnosti podatkov zaostaja

"Edina rešitev zame je cepivo," pravi 85-letni Max Verderber, ki trpi za bradikardijo (prepočasen srčni utrip), prav tako ima epileptične napade, težave s ščitnico, prostato in pljuči.

Pred začetkom epidemije je Verderber imel tudi nesrečo, zaradi katere je ostal brez zob. "Že sedem mesecev nisem sposoben jesti ničesar razen tekočih ogljikovih hidratov v smutijih," nam zaupa Verderber. Obiskati bi moral nešteto specialistov, predvsem pa bi moral poskrbeti za svoje zobe, pravi, saj je zaradi nezmožnosti normalnega prehranjevanja psihično in fizično izčrpan. A vsak obisk pri zdravniku je zanj tvegan, boji se okužbe v svojem stanju, razlaga. Prav zato nestrpno pričakuje cepivo. Da bo zaživel, da bo lahko odšel k zdravniku. Po drugi strani ga jezi, ko sliši, da so bili študenti medicinske fakultete cepljeni že sredi januarja. "Njih ščiti tudi mladost, kaj pa mene?" 

Osmi protikoronski sveženj je v zakon o nalezljivih boleznih vnesel novo določbo, ki opredeljuje kazen za morebitno preskakovanje vrst pri cepljenju. Če kdo ravna v nasprotju s programi za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni, ki se nanašajo na cepljenja, med razglašeno epidemijo nalezljive bolezni, je za posameznika predpisana globa med 400 in 4000 evrov, za pravno osebo pa med 4000 in 100.000 evrov. Do 16. januarja so na zdravstvenem inšpektoratu zaznali 297 odmerkov cepiva. Ti so bili uporabljeni v nasprotju s strategijo, ki določa prednostne skupine.

22. januarja je direktor NIJZ Milan Krek dejal, da po 15. februarju težav glede cepiva ne bo več. "Vsak, ki se bo želel cepiti, ga bo lahko dobil," zatrdi in napove, da bomo, ko dobimo še cepivo AstraZenece, imeli dovolj cepiva za vse. 

Na sredini vladni novinarski konferenci pa je nacionalna koordinatorica programa cepljenja z NIJZ Marta Grgič Vitek postavila novo oceno: do konca februarja bodo po trenutnih ocenah cepili starejše od 80 let, ranljivejši kronični bolniki bi lahko prišli na vrsto aprila. Prednostne skupine bodo sproti prilagajali glede na vrsto in količino dobavljenega cepiva.

Kdaj bi lahko prišla na vrsto za cepljenje zdrava odrasla populacija, po njenih besedah še ni mogoče napovedati. "Ne vemo, kakšno bo zanimanje in kakšne bodo dobave," pove. 

"Naše mnenje je, da bi morali biti prednostno cepljeni učitelji oziroma zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja. Za ostale nujne službe pa bomo prosili za odločitev vlado oziroma druge resorje, kaj je tisto, kar ocenjujejo, da je najbolj pomembno za delovanje države," še pove Grgič Vitkova. 

Po načrtu, ki je bil predstavljen na začetku januarja, bi se moralo s prvim cepivom, ki smo ga v Sloveniji dobili, tj. Pfizerja in BioNTecha, okoli 25. januarja začeti cepljenje ljudi, starih nad 70 let, okoli Prešernovega dne pa bi odmerke (predvidenih 17.550) namenili za drug odmerek že cepljenih in za nadaljevanje cepljenja tistih nad 70 let. Ne smemo pozabiti, da smo od začetka cepljenja 27. decembra dobili še cepivo Moderne (12. januarja) in nato še cepivo AstraZenece, ki ga je Evropska agencija za zdravila odobrila nazadnje. 

Kot so zapisali na NIJZ, je bila prva pošiljka cepiva Comirnaty na voljo za oskrbovance in zaposlene v DSO ter za najbolj izpostavljene zdravstvene delavce v bolnišnicah. Naslednje pošiljke cepiva so bile namenjene cepljenju zdravstvenih delavcev in tistim v DSO, ki še niso bili cepljeni, januarski odmerki pa so že bili namenjeni starejšim od 80 let.

Kaj vemo o strukturi cepljenih?

Točnih podatkov o tem, koliko ljudi je bilo cepljenih v DSO, koliko med zdravstvenimi delavci, koliko med starejšimi od 90, 80 in 70 let in koliko med kroničnimi bolniki, NIJZ, kot kaže, ne zbira, saj jih niso posredovali ne nam ne covid-19 sledilniku, ki jih je za te podatke prosil že na začetku januarja. Zaprosili so še za podatke o cepljenih po občinah in uporabljenem cepivu, saj bi s pomočjo vseh teh podatkov (skupaj z dosegljivimi podatki o cepljenih po spolu) lahko ocenili prekuženost in precepljenost v posamezni demografski skupini ter območju. 

Spomnimo, v Nacionalni strategiji je zapisano, da mora ministrstvo za zdravje zagotoviti, da bo posredovanje podatkov o opravljenih cepljenjih v eRCO (elektronski register cepljenih oseb) nujen predpogoj za izvajanje cepljenja. Na podlagi teh zbranih podatkov bi moral NIJZ redno objavljati in posodabljati podatke o opravljenih cepljenjih (to sicer počnejo) in pripravljati ocene precepljenosti naše populacije po posameznih prioritetnih oziroma rizičnih skupinah (npr.: zdravstveni delavci, osebe stare 65 let in več ...). Zapisano je tudi, da bi morali biti ti podatki na voljo odločevalcem, strokovni in širši javnosti. 

Kar vemo iz podatkov, ki so dosegljivi, je, da je bilo do vključno 9. februarja cepljenih 55.116 oseb z enim odmerkom in 43.008 z dvema. Precepljeni sta torej 2,6 odstotka populacije. Do zdaj so razdelili približno 108.000 odmerkov cepiva, februarja pa je predvidena dobava še dodatnih 136.100 odmerkov.

NIJZ objavlja tudi poročila, naslovljena Spremljanje cepljenja proti covidu-19 v Sloveniji. 

V zadnjem dosegljivem poročilu za obdobje med 27. decembrom 2020 in 31. januarjem 2021 najdemo podatke o številu cepljenih po spolu in statističnih regijah prebivališča. Objavljeni so tudi podatki o številu cepljenih po starostnih skupinah, a le v treh, in sicer od 0 do 17 let, med 18 in 64 let ter pri starejših od 65 let, kar za natančnejšo analizo ni dovolj. V prvi starostni skupini, torej med mlajšimi od 18 let, seveda ni bil cepljen nihče. 

Ob trenutni hitrosti cepljenja bi lahko 70-odstotno precepljenost dosegli čez 1061 dni

Zanimivo je, da je konec januarja po precepljenosti prednjačila zasavska regija (1,4 cepljenega z dvema odmerkoma na 100 prebivalcev), tik za njo pa je bila Pomurska. Premier Janša je ob predstavitvi nacionalne strategije dejal, da se cepiva do zdaj niso delila z upoštevanjem t. i. regijskega ključa, torej da bi regija s slabšo epidemiološko sliko dobila več odmerkov cepiva. Kdaj naj bi ta "regijski ključ" začeli uporabljati, takrat ni znal napovedati. Razlog za večjo precepljenost v neki regiji bi lahko ležal tudi v tem, da je v tej regiji več ljudi v DSO oziroma da imajo starejšo populacijo, a zaradi pomanjkanja podatkov, ki jih pristojni ne posredujejo oziroma objavljajo, o tem ne moremo sklepati. 

Kljub težavam z dobavo cepiv, o katerih smo že pisali, nacionalne strategije vsaj do zdaj še nismo bistveno spreminjali in prilagajali. Posvetovalna skupina za cepljenje (PSC) je 5. februarja izdala nekaj spremenjenih priporočil o cepljenju, med drugim priporočilo, da se cepivo AstraZenece in Oxforda uporablja za mlajše od 65 let. Prednostno cepljenje s tem cepivom so tako priporočili za zaposlene v naslednjih nujnih službah in nekatere druge skupine: 

– zdravstvene delavce, ki še niso bili cepljeni;

– zaposlene na področju vzgoje in izobraževanja; 

– institucionalizirane osebe (varovanci in zaposleni v SVZ, CIRIUS, zaporih in drugih podobnih ustanovah), ki še niso bile cepljene;

– zaposlene in učence šol za osebe s posebnimi potrebami;

– ostale nujne službe, ki so pomembne za delovanje države (opredeli jih vlada).

Do konca februarja bi lahko po ocenah NIJZ precepili pet odstotkov prebivalcev. Covid-19 sledilnik je izračunal, da bomo ob taki hitrosti 70-odstotno precepljenost dosegli šele čez 1061 dni, torej čez dve leti in devet mesecev. 

Nemčija: velika transparentnost in dostopnost podatkov o cepljenju

Verderber je kot primer dobre prakse izpostavil Nemčijo, državo, za katero meni, da bi ga tam cepili med prvimi. Nemci v nacionalni strategiji cepljenja predvidevajo tri skupine – prvo z najvišjo prioriteto, drugo z zelo visoko prioriteto in tretjo z visoko prioriteto. 

Znotraj prve prednostne skupine v Nemčiji so kot prvi navedeni tisti, ki so starejši od 80 let, nato zaposleni v domovih za starejše občane, zdravstveni delavci, ki so zelo izpostavljeni covidu-19 (zaposleni na intenzivni enoti, urgenci in reševalci), ter zdravstveni delavci, ki zdravijo bolnike, ki so zaradi covida-19 najbolj ogroženi. Šele v tretji skupini sledijo vsi drugi zaposleni v zdravstvu.

Simona Lucija Dvoršak, vodja predstavništva EuroComm-PR v Berlinu, nam v pogovoru zaupa, da je v nemško prestolnico čez vikend prispela prva pošiljka AstraZenece, in sicer 14.400 odmerkov (Nemčija ga je do zdaj dobila 345.600, mi pa v prvi pošiljki 9600 odmerkov). Do začetka marca v Nemčiji pričakujejo 3,2 milijona odmerkov tega cepiva, s katerim bodo cepili mlajše od 65 let. Podobno priporočilo je, kot smo že zapisali, izdala tudi slovenska posvetovalna skupina za cepljenje v okviru NIJZ. 

V sredo so v Berlinu odprli že četrti cepitveni center, in sicer na območju v novembru 2020 zaprtega letališča Tegel. Tam bodo cepili izključno s cepivom britansko-švedskega podjetja AstraZeneca. Do zdaj imajo tako samo v Berlinu že štiri cepitvene centre, v ledenem stadionu Erike Hess na primer cepijo samo z Moderninim cepivom. 

Kar pa nas najbolj razlikuje od Nemčije, sta dostopnost in transparentnost podatkov o cepljenju. Kot razlaga Dvoršakova, Nemci dnevno posodabljajo tabelo, iz katere je razvidno, koliko ljudi je že bilo cepljenih po posameznih zveznih deželah. Objavljajo tudi podatke o tem, s katerim cepivom so bili cepljeni, in sicer ločeno za tiste, ki so dobili prvi odmerek, in za tiste, ki so dobili že dva. Na voljo so tudi podatki, na podlagi česa so bili ljudje cepljeni – starosti, poklica, zdravstvenih težav oziroma ker so oskrbovanci domov za starejše. 

Vzpostavili so tudi posebno stran z grafikami, kjer med drugim lahko najdete interaktivni števec, ki vam pove, koliko ljudi je bilo cepljenih v času, ki ste ga prebili na spletni strani. Zabeleženi so tudi mejniki cepljenja, recimo dan, ko so dosegli milijon cepljenih (15. januar 2021). 

Tudi odzivnost nemškega ministrstva za zdravje je v primerjavi z našim milo rečeno boljša. Novinarska vprašanja na slovensko MZ smo pošiljali 1. februarja, 4. februarja in 7. februarja. Odgovorov do objave članka nismo prejeli. Vprašanja na nemško ministrstvo za zdravje (Bundesministerium für Gesundheit) smo poslali v nedeljo ob 21. uri, odgovore pa prejeli naslednji dan ob 10. uri. 

Primerjava slovenske in nemške strategije nam pokaže, da sta si dokumenta, ki temeljita na priporočilih Evropske komisije, zelo podobna, razlika v obveščanju javnosti o tem, kdo je bil cepljen in na podlagi česa je bil cepljen, pa je precejšnja. 

Po zadnjih dosegljivih podatkih, ki jih zbira Our World in Data, smo sicer peta država na svetu po precepljenosti populacije, Nemčija pa je šest mest za nami. Na prvem mestu kraljuje Izrael s 25,69-odstotno precepljenostjo, sledijo pa ZDA (2,94 %), Danska (2,54 %) in Malta (2,5 %).