Slovenija prek bosanskih organov išče Snežičevo premoženje za izterjavo 142 tisočakov dolga

Dokumenti sodišča v BiH potrjujejo, da si Slovenija prizadeva izterjati Snežičev dolg

Pridobili smo dokumente sodišča v Bosni in Hercegovini (BiH), pod katere je podpisan sodnik Anđelko Marijanović. Ta je 11. julija 2018 od Agencije za posredniške, informacijske in finančne storitve (APIF) zahteval podatke o podjetju Isplata odšteta, d. o. o. Banjaluka, kjer je bil tudi uradno prokurist Rok Snežič, sicer samooklicani doktor davčnih utaj. Naročil je še preverjanje zadnjega Snežičevega prebivališča ali bivanja v BiH in ali je tudi lastnik nepremičnin v BiH. Organi BiH so začeli iskanje podatkov o Snežiču na podlagi prošnje Okrožnega sodišča v Ljubljani za izterjavo dolga.  

Za kaj gre? Rok Snežič je bil 14. julija 2015 na Okrožnem sodišču v Ljubljani pravnomočno spoznan za krivega storitve kaznivih dejanj zatajitve finančnih obveznosti in goljufij. Skupaj z Nenadom Đukićem je bil to že drugi proces, v zaporu sta bila zaradi goljufije, pranja denarja in davčne zatajitve. 

Razlog za obsodbo? Nakup dveh jaht in nezakonito vračilo DDV v višini okoli 147.000 evrov prek podjetja Transactio in zatajitev davka od dohodkov pravnih oseb v višini 142 tisočakov za preplačilo stroškov oglaševanja v imenu družbe Poravnava. 

Pogojna zaporna kazen leto in dva meseca zapora, 25 tisoč evrov denarne kazni in vračilo 142 tisoč evrov nezakonito pridobljenega denarja 

Snežič je dobil pogojno zaporno kazen enega leta in dveh mesecev zapora, ki pa se ne izvrši, če v treh letih in šestih mesecih ne stori kaznivega dejanja. Ob tem mu je sodišče dosodilo tudi enotno stransko denarno kazen v višini 25 tisoč evrov in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivima dejanjema "tako da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej premoženjski koristi, in sicer 142.493 evra, pri čemer je denarni znesek dolžan plačati v enakih mesečnih obrokih v obdobju dveh let", pojasnjujejo na Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Snežič: "142 tisočakov ne bom plačal, ker nisem utajil davkov, in to bom dokazal"

Snežič pove, da je 25 tisoč evrov denarne kazni plačal takoj, "142 tisočakov pa ne bom, ker nisem utajil davka, ampak ga je Andrej Jeršič, ki že prestaja zaporno kazen na Dobu zaradi drugih utaj, in jaz bom to dokazal, saj sem priča v postopku proti njemu. Na koncu sodnega postopka se bo izkazalo, da imam prav in bo moral Jeršič plačati 142 tisočakov."

Spomnimo še enkrat, sodba je pravnomočna že pet let, Snežič se je s sodbo tudi strinjal in se odpovedal institutu pritožbe, a premoženjske koristi, pridobljene s kaznivima dejanjema, za kateri trdi, da ju ni storil, kljub temu ne namerava plačati.

Kdo je Andrej Jeršič? Je na več kot sedem let obsojeni davčni utajevalec, ki je znan predvsem tistim premožnim Slovencem, ki jim je dobavljal prestižne avtomobile. Če je bil sprva priča v sojenju zoper Snežiča in Đukića zaradi utaje davkov in pranja denarja ob uvozu vozil in dragih plovil v Slovenijo, je nato sledil preobrat, Jeršič je sam postal obtoženec, saj se je izkazalo, da je sodeloval s Snežičem in Đukićem in je bil zaradi tega obsojen na zaporno in denarno kazen. 

Ker Snežič odvzete premoženjske koristi ni plačal in je tudi ne bo, kot je zatrdil, je sodišče Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (Urad) posredovalo zaprosilo za pristojne organe Bosne in Hercegovine za izterjavo odvzete premoženjske koristi Snežiču. Urad je na podlagi 'Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in financiranju terorizma' (Konvencija) zaprosilo z dokumentacijo posredoval Ministrstvu za pravosodje Bosne in Hercegovine. 

Izvršni urad Upravnega oddelka Sodišča BiH je zato vložil zahtevo za preverjanje zadnjega prebivališča ali bivanja v BiH za Snežiča in ali je tudi lastnik nepremičnin v BiH. Od Agencije za posredniške, informacijske in finančne storitve so prosili za informacije, ali je družba Isplata Odšteta še vedno vpisana v register gospodarskih subjektov in ali je Snežič vpisan v register kot prokurist. Od Agencije za identifikacijske dokumente, evidence in izmenjavo podatkov pa predložitev Snežičevih podatkov v centralni bazi. Agencija je nato 21. junija 2019 obvestila sodišče, da v centralni bazi ni podatkov o Snežiču. 

Črno na belem torej, Snežiča so preiskovale oblasti BiH, kar pa Snežič interpretira drugače, "mene niso organi pregona BiH, ne SIPA, ne tožilstvo, nikoli preganjali zaradi kaznivih dejanj, storjenih v BiH, vedno se na BiH obračajo Slovenci".

Sodišče od Urada za preprečevanje pranja denarja že pet mesecev čaka na odgovor o Snežičevi izterjavi

Okrožno sodišče v Ljubljani vprašamo o uspešnosti izterjave pet let po pravnomočnosti sodbe in 142 tisoč evrov visokem Snežičevem dolgu?"Okrožno sodišče je pri Uradu za preprečevanje pranja denarja zadnjo poizvedbo za podatek, ali so v zvezi z izterjavo premoženjske koristi že prejeli odgovor od pristojnih organov Bosne in Hercegovine, opravilo 9. 4. 2020, vendar povratnih informacij v zvezi s predmetno zadevo še niso prejeli.

Skoraj pet mesecev je torej že minilo, pa sodišče odgovora od Urada za preprečevanje pranja denarja še ni prejelo. Zato smo na urad, ki ga vodi Ivan Kopina, nekdanji občinski svetnik SDS v občini Straža, urad je tudi organ v sestavi finančnega ministrstva, kjer je minister SDS-ov Andrej Šircelj, naslovili nekaj ključnih vprašanj: "V kateri fazi je postopek, kako poteka sodelovanje z organi v BiH, je že ugotovljeno, ali je dolg izvršljiv, kdo ga bo izvršil?" 

Odgovor pa skop oziroma nevsebinski. "Urad RS za preprečevanje pranja denarja konkretnih primerov žal ne more komentirati ter javnosti obveščati o svojih ugotovitvah."  Ob tem doda, da je urad v skladu s konvencijo "v Sloveniji osrednji organ, pristojen za pošiljanje zaprosil organom, ki so pristojni za njihovo izvršitev v drugih državah pogodbenicah, ni pa pristojen za izterjavo premoženjske koristi v tujini".

Postopek na sodišču v BiH še ni zaključen, a vse kaže, da bo Slovenija ostala še brez 142 tisoč evrov, ker Snežič premoženja nima nikjer

Ker v Sloveniji nismo dobili odgovorov, smo se za pojasnila obrnili na sodišče v BiH, kjer so sporočili:"11. septembra 2019 je bil na Upravnem oddelku Sodišča BiH odprt izvršilni postopek. V okviru tega preverjamo in iščemo naslov ali premoženje dolžnika Roka Snežiča. Agencija za identifikacijske dokumente, evidence in izmenjavo podatkov BiH pa je posredovala informacije, da o Roku Snežiču nimajo podatkov."

Ob tem Snežiča preseneča, zakaj so se slovenski organi obrnili na bosanske kolege in ne na hrvaške, "kjer imam hišo ob obali in kjer preživim pol leta". Čudi pa se, da ni nihče prebral zakonodaje, "ker Slovenija in Bosna nimata recipročnosti, ki bi omogočala državljanom BiH nakup nepremičnin v Sloveniji, državljanom Slovenije pa nakup nepremičnin v BiH. Tako da so se osmešili, ko so preverjali, ali sem lastnik nepremičnin v Bosni, ker sploh ne morem biti."

Snežičeve navedne preverimo na vladni spletni strani in ministrstvih za pravosodje in zunanje zadeve. "Med tujci, ki lastninske pravice na nepremičninah ne morejo pridobiti oziroma jo lahko pridobijo le na podlagi dedovanja, so tudi državljani Bosne in Hercegovine."

Na odgovor, ali to velja tudi za državljane Slovenije v BiH, pravosodno ministrstvo odgovarja: "Po informacijah, s katerimi razpolaga Ministrstvo za pravosodje, je 1. 6. 2015 v veljavo stopil Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani. Iz besedila določb 61. člena Sporazuma izhaja enostranska zaveza Bosne in Hercegovine, da bo z začetkom veljavnosti sporazuma državljanom držav članic EU (torej tudi državljanom Republike Slovenije) omogočila pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah na svojem ozemlju ter da bo v šestih letih od začetka veljavnosti Sporazuma prilagodila svojo zakonodajo tako, da bodo pri pridobivanju lastninske pravice na nepremičninah v Bosni in Hercegovini državljani držav članic EU izenačeni z bosanskimi državljani."

Na zunanjem ministrstvu pa so nam potrdili, da državi "Sporazuma v zvezi z nepremičninskim premoženjem nista sklenili".

Ali lahko iz tega in Snežičevih zatrjevanj, da nima premoženja, sklepamo, da bo Slovenija po petih letih od pravnomočne sodbe ostala brez 142 tisoč evrov?  Ob davčnem dolgu in ostalih upnikih v 6,2-milijonskem dolgu iz osebnega stečaja, kjer so bili upniki poplačani zgolj 0,007-odstotno. 

Davčni dolžnik, obsojenec, preiskovanec z maseratijem, prijatelj in svetovalec predsednika vlade

Tukaj pa objavljamo dokaz, zakaj Snežiču ne morejo izterjati nič, saj se spretno umika iz podjetij. Dokument razkriva, da je Snežič že 4. avgusta 2011 izstopil iz podjetja Isplata Odšteta na Ulici Branka Radičevića 14 v Banjaluki, kjer je bil zapisan kot prokurist. Po naših informacijah je podjetje menjalo vsaj tri naslove.

Kot ustanoviteljica oziroma lastnica podjetja je zapisana Lidija Zrnić, gre za Snežičevo dolgoletno tesno prijateljico, od katere si je izposodil milijon evrov, prevzela je tudi nekdaj osrednje Snežičevo podjetje Imperij davčnega svetovanja. Snežič poudari, da je bila Zrnićeva lastnica le kakšna dva meseca, zdaj je že dolga leta lastnik in direktor njen brat, Bojan Zrnić. Po naših informacijah se je kot prva lastnica leta 2010 vpisala Tatjana Stojaković, ki je bila tudi direktorica.

"To podjetje se je preimovalo v podjetje Moj pravnik, kjer pa sem prokurist, a le za reklamo', ker sem v Banjaluki zelo poznan in na takšen način dobimo veliko strank. Nisem pa lastnik in ne delam v tem podjetju, gre le za marketing." Pove pa, da se ukvarja z davčnim svetovanjem in lobiranjem, več ne izda. 

Dolgoletna tesna Snežičeva prijateljica Zrnićeva mu posoja več prestižnih avtomobilov, od mercedesa S do dveh maseratijev

Zrnićeva je tudi lastnica več prestižnih avtomobilov, ki jih posoja Snežiču, kot nam je potrdil. "Od mercedesa S do dveh maseratijev." Na vprašanje, kako prepriča prijateljico, da mu posoja avtomobile, pa odvrne, "je treba graditi prijateljstvo".

Z maseratijem Zrnićeve z bosanskimi tablicami se je Snežić pripeljal pred sedež Slovenske demokratske stranke (SDS) na Trstenjakovi ulici v Ljubljani. Snežič javno govori, da sta s premierjem Janezom Janšo postala prijatelja v zaporu na Dobu oziroma Puščavi, kjer sta si delila sobo, zdaj pa je njegov svetovalec za davčno politiko.

"Midva sva dobra prijatelja, o najinem odnosu ne bom govoril. Je pa Janez Janša edini pravi premier, edini karizmatični voditelj, ki Slovenijo vodi na pravo pot. Prepričan sem, da bo vlada znižala davke, predvsem davek od dobička, in ukinila obremenitve osebnih vozil, da bo poskušala nazaj pridobiti danes tuj kapital."

Kdo je svetovalec premierju? To je davčni dolžnik v višini okoli 800 tisočakov oziroma kot razberemo iz Finančne uprave Republike Slovenije (Furs), se njegov dolg na dan 25. julij 2020 giblje med pol milijona in milijon evri. Po naših neuradnih informacijah naj bi ta dolg kmalu zastaral, saj mineva 10-letni zastaralni rok, a tega na Fursu ne potrdijo. Nov seznam davčnih dolžnikov bodo objavili danes, 10. septembra, morda bo že jasno, ali je Snežičev davčni dolg tudi dokončno zastaral.

Snežič ob tem pove, da se z zastaranjem ne obremenjuje, "meni je čisto vseeno, ali piše 800.000 evrov ali 10.000.000 evrov, ker nisem dolžan nič, saj so obdavčili promet na mojem transakcijskem računu – osebne dvige in posojilo".  Snežič je namreč med letoma 2005 in 2007, ko je prijavil dohodke malo nad minimalno plačo, na račun položil milijon evrov gotovine in imel v lasti štiri prestižne avtomobile – maserati, aston martin, BMW,  porsche in tudi štiri stanovanja. 

Kaj za Snežiča pomenijo kadrovske menjave vladajoče SDS na Fursu, NPU?

Vlada je na hitro, na dopisni seji, razrešila generalnega direktorja Petra Jenka in za v. d. direktorja imenovala članico SDS, ki je v Šmarjah pri Jelšah kandidirala tudi za občinsko svetnico, sicer pa do zdaj državno sekretarko na ministrstvu za finance, Ireno Nunčič.

Vprašanje zdaj je, kako si bo Furs še prizadeval izterjati dolg od Snežiča? Najverjetneje bo, kot že omenjeno, prej zastaral. Država je od 6,2-milijonskega dolga iz osebnega stečaja vsega skupaj iztržila sedem tisočakov. Največ od upnikov je iztržila njegova babica, 100 tisoč evrov, ker je dve leti pred Fursom na vnukova stanovanja vpisala hipoteko, ker da mu je posodila 400 tisoč evrov.

"Ne dolgujem nič, kar se bo izkazalo tudi na sodišču. Jaz sem osebni stečaj končal brez odpusta obveznosti, kar pomeni, da sem še vedno dolžnik, ampak ne v višini 6,2 milijona evrov, ker terjatev, ki jih je prijavil Vuk, ne priznavam, saj so neutemeljene." (op. a., 5,3 milijona evrov terjatev je prijavilo podjetje DNV, nekdaj v lasti družinskih članov nekdanjega župana Zavrča Mirana Vuka)

Snežiča po naših zanesljivih informacijah preiskuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU) kamor, zanimivo, se SDS in celo predsednik vlade trudijo na vodilno funkcijo zaposliti svojo kandidatko, Snežičevo nekdaj tesno prijateljico Petro Grah Lazar, kot smo razkrili na 24ur.com. 

Grah Lazarjeva je nekdanja kriminalistka na NPU, ki ji po naših informacijah v treh letih ni uspelo napisati niti ene ovadbe, jo je pa takrat Snežič hodil iskat v službo pred NPU. Bila je že v igri za v. d. direktorja NPU, zaradi česar se je po naših informacijah tudi sestala s predsednikom vlade Janšo. Kmalu po tem srečanju jo je na pogovor povabil tudi v. d. generalnega direktorja policije Andrej Jurič in za njo naročil celo varnostno preverjanje. Ker je to politično kadrovanje zelo odmevalo v javnosti, so si nato premislili.

So pa sistemizirali novo delovno mesto, za drugega pomočnika direktorja NPU, ki ga zdaj v desetih letih delovanja NPU niso imeli, bil je le en pomočnik direktorja. Govori se, da naj bi ga zasedla prav Grah Lazarjeva, ki se je tudi prijavila na razpis, kar nam je potrdila v telefonskem pogovoru, več, niti ali je že bila na razgovoru, ni želela povedati. 

O Grah Lazarjevi smo tudi spraševali sicer gostobesednega Snežiča, a je kratko odgovoril, "v zvezi s Petro Grah Lazar ne bom komentiral ničesar". Bodo informacije koga in kaj preiskuje NPU v zvezi s stranko SDS ostale skrbno varovane, če bo Grah Lazarjeva postala pomočnica direktorja NPU? 

Snežič zatrjuje, da na NPU že od leta 2018 vodijo neko preiskavo, pa ga ni nikamor poklical še nihče. "Vse je politično motivirano, zato bom kot državljan zahteval notranji nadzor. Hkrati bom vložil kazensko ovadbo za zlorabo položaja, saj mi ne more nekdo pod taktirko leve oblasti greniti življenja."

Snežičeva soproga Klavdija četrta največja lastnica in nadzornica Nove24TV

Povezave s Snežičem in SDS se nadaljujejo. Znano je, da je Snežičeva soproga Klavdija Snežič nadzornica Nova24TV, leta 2015 pa je v nov medijski projekt vložila 25 tisoč evrov. Snežičeva je po podatkih iz Gvina danes četrta največja lastnica Nove24TV, takoj za tremi madžarskimi, vendar lastniški delež zmanjšuje. Če je bila leta 2015 skoraj 20-odstotna lastnica, je leta 2017 ta delež padel na 2,4 odstotka, tako je še danes. Medtem ko Snežič zatrdi, da je gotovo večja lastnica, "saj je naknadno kupila še za 100 tisoč evrov delnic".

Najbolj pa je odmevala afera z nezakonitim kreditom za SDS v višini 450 tisoč evrov, ki ga je zagotovila Dijana Đuđić, glavni protagonist pa naj bi bil prav Snežič, kar ves čas zanika. Đuđićeva naj bi še z dvema osumljenima utajila za 2,4 milijona evrov davkov, s tem ko je po naših informacijah z računov v Sloveniji in Avstriji dvigovala gotovino, ki je nato ni prijavila. Denar naj bi takrat nakazovali prek podjetij, ki naj bi jih ustanovila Vuk in Snežič."Đuđićevo poznam, ker poznam veliko ljudi v BiH, a z njo nisem nikoli poslovno sodeloval. Sicer pa ne bom nikdar komentiral ljudi iz Republike Srbske, ker se želim tam v miru sprehajati."

O njunem odnosu govorijo dejanja. Z Đuđićevo se je Snežič vsaj enkrat zabaval za skupnim omizjem, skupaj pa sta trikrat prečkala mejo. 7. aprila 2017 na mejnem prehodu Rača, 23. septembra in 7. decembra 2017 pa na mejnem prehodu Gradiška, kar je bilo slaba dva tedna pred podpisom posojilne pogodbe s SDS.

Snežič: "Imam vse in nič"

Snežič – dolžnik in preiskovanec, ki to vztrajno zanika, svetovalec predsednika vlade in dvojni doktor prava, drugič je doktoriral v Banjaluki pred dvema mesecema, živi na veliki nogi, oblači se v draga oblačila, v Sloveniji ima ob sebi varovalno orožje od leta 2008, ko so mu zažgali aston martina, vozi se s prestižnimi avtomobili, a nima nobenega premoženja. Nekdanji državni prvak v kickboxu do 85 kg pogovor sklene: "Imam vse in nič."