So komunalno blato iz Pivole znova nezakonito zakopali?

"Mesec ali dva po tem, ko so blato pripeljali s Štajerske, je stalo v kompostarni, kot je tudi prav, da stoji. Kostak bi ga moral obdelati, presušiti in nato odpeljati v sežig v avstrijski Niklasdorf ali kakšno drugo podjetje na nadaljnjo obdelavo. Na to je začelo blato od tam izginjati. Z bagrom in demperjem so ga zakopali. To so počeli precej na skrivaj, na primer čez vikend, ko je bilo tam manj zaposlenih."

Berete pričevanje nekdanjega dolgoletnega zaposlenega v krškem Kostaku, ki trdi, da je med ogromnimi količinami komunalnega blata, ki naj bi ga nezakonito zakopali v Krškem, končal tudi del saniranega komunalnega blata iz Pivole.

Pred kamero ni želel stopiti, saj bi ga odgovorni v podjetju po njegovih besedah hitro prepoznali. Z njim smo se neformalno sestali, dovolil pa nam je objavo naslednjih pričevanj.

"Na brežini tik za kontejnerskimi zloženkami v katerih so pisarne in vzdolž sušilnic, v celotnem pasu širokem 4 oziroma 5 metrov in globokem okoli šest metrov, so zakopali ogromne količine komunalnega blata. Po celotni dolžini, z izjemo ovinka. Zakopal jih je tudi lastnoročno takratni vodja centra," nam pripoveduje.

Vodja Centra za ravnanje z odpadki je bil takrat Martin Baznik. Z njim smo stopili v stik, vendar na naša novinarska vprašanja ni želel odgovoriti.

Ob tem nam posreduje štiri fotografije, ki jih vidite spodaj in ki naj bi nastale v času domnevnega zakopavanja tega komunalnega blata.

Fotografije prikazujejo dolg, več deset metrov globok izkop. Ob njem so nasute velike količine mešanih odpadkov, na dnu pa je viden temen material, za katerega vir trdi, da gre za komunalno blato.

Ne le fotografije, tudi videoposnetek. Posneli so ga v Kostaku, ob 70-letnici podjetja pa so ga konec septembra 2024 objavili sami. Na posnetku je prav na lokaciji, ki nam jo je pokazal vir, viden obsežen izkop.

Tudi kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada so med prisluškovanjem in tajnim opazovanjem osumljenih zaznali več sumljivih okoliščin. Kot izhaja iz odredbe za hišne preiskave, s katero neuradno razpolagamo, so namreč naslednje ugotovitve:

"Na območju CRO Stari Grad (Center za ravnanje z odpadki, op. a.) je najmanj na eni od brežin odložen mulj, za katerega poleg Martina Baznika vesta tudi Denis Davidović in za zdaj še neugotovljene druge osebe, zaposlene v Kostaku."

Zapisali so tudi:

"Odpadki so zakopani na prvi brežini, pri čemer Martin Baznik in Denis Davidović ne želita, da bi se ta podatek razširil med ljudi oziroma da bi se o tem govorilo."

Iz odredbe pa ni razvidno, da bi preiskovalci to lokacijo tudi preverili na terenu.

Dejstvo je, kar na več mestih izhaja iz odredbe, ki smo jo podrobneje obdelali pred mesecem dni, nato pa še v včerajšnji rubriki Dejstva, da odpadki v Kostaku niso zakopani zgolj na eni lokaciji. Enako trdi tudi naš vir.

Po njegovih besedah se druga večja lokacija z domnevno nezakonito zakopanimi mešanimi komunalnimi odpadki nahaja tik ob prvi lokaciji, kjer so okoljski inšpektorji in preiskovalci odkrili 2900 kubičnih metrov odpadkov, zakopanih v zemljo. Zaradi njih danes pet oseb sumijo več kaznivih dejanj obremenjevanja in onesnaženja okolja. Med osumljenimi so štirje nekdanji vodilni v Kostaku ter okoljska inšpektorica.

"Za štiri metre široko bariero so izkopali še eno jamo oziroma prekat, velik približno 40 30 metrov. Obe jami sta bili izkopani približno istočasno. Inšpektorji te druge luknje niso odkrili, kot da bi vedeli, do kje morajo preverjati oziroma odkopati," nam pripoveduje nekdanji zaposleni v Kostaku.

In še: "V njem so zakopane bale odpadkov. V folijo so zaviti odpadki iz Dinosa, plastika, mešani komunalni odpadki in mulj, zraven pa je pomešano tudi komunalno blato. Na koncu so vse skupaj prekrili z asfaltom. Še danes je vidno, da se je teren posedel za približno 60 centimetrov, kar več kot očitno nakazuje, da so pod asfaltom odpadki."

Da so jih naša novinarska vprašanja presenetila, pravijo v Kostaku, ki ga od marca letos vodi nova uprava pod vodstvom Sergeja Murglja.

V času domnevno spornih zakopavanj odpadkov je družbo vodil danes osumljeni Miljenko Muha, ki je bil na čelu Kostaka 15 let in ima kot solastnik še vedno v lasti 2,5 odstotka podjetja.

"Z informacijami o morebitnih novih lokacijah domnevno neustrezno zakopanih odpadkov nismo seznanjeni. Takšnih informacij nismo prejeli ne od pristojnih institucij ne od sodelavcev ali drugih virov. Če bomo prejeli konkretne informacije o morebitnih lokacijah, jih bomo nemudoma preverili in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ustrezno ukrepali," nam je odgovorila nova uprava Kostaka.

Muha, ki je do nedavnega vodil Kostakovo hčerinsko podjetje na Hrvaškem, pa na naša vprašanja ni odgovoril.

Z Inšpektorata za okolje in prostor (nekdanjega Inšpektorata za okolje in energijo) pa sporočajo, da bodo naša vprašanja obravnavali kot prijavo: "vaše informacije o morebitnih dveh novih lokacijah smo predali pristojnim organom policije, ki omenjeno družbo v zvezi s Centrom za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad že obravnava v zvezi s sumom obremenjevanja oziroma uničevanja okolja."

Inšpektorat smo vprašali tudi, ali bi lahko naša novinarska ekipa prisostvovala preverjanju, ali so na omenjenih lokacijah res zakopani odpadki. Odgovorili so, da tega ne morejo omogočiti, ker: "gre za uradni upravni postopek. Zaradi varstva postopka, dokazov, pravic udeležencev ter morebitnih vzporednih postopkov prisotnosti predstavnikov medijev pri izvajanju konkretnih inšpekcijskih dejanj ne moremo omogočiti."

Spomnimo. Junija 2021 se je v Pivoli zgodila ekološka katastrofa. Takrat še neznani storilci so v gozd v kraju Pivola odvrgli najmanj 200 kubičnih metrov odpadnega grezničnega blata. Komunalni mulj se je po pobočju razlezel vse do bližnjega potoka, ki teče skozi dolino, mimo botaničnega vrta in naprej proti Dravi. Smrad je bil daleč naokoli neznosen, pet gospodinjstev pa je moralo prenehati uporabljati pitno vodo, saj so analize pokazale močno onesnaženje.

Kasneje se je izkazalo, da je mulj izviral iz čistilne naprave Ptuj. Ker v Sloveniji, z izjemo Celja, nimamo sežigalnice za komunalno blato in tudi tam ne morejo sežgati vseh količin, ki nastanejo v državi, bi moralo biti blato odpeljano v tujino, predvidoma na Poljsko.

Mariborsko tožilstvo je februarja 2023 vložilo obtožnico zoper devet fizičnih oseb in dve podjetji zaradi več kaznivih dejanj obremenjevanja in uničevanja okolja.

"Pristojna tožilka je po pravnomočnosti obtožnice z enim obdolženim sklenila sporazum o priznanju krivde. Izrečena mu je bila kazen dveh let in štirih mesecev zapora."

Omenjeni trenutno prestaja tako imenovani vikend zapor, kar pomeni, da med tednom dela in živi običajno življenje, ob koncih tedna pa prestaja izrečeno zaporno kazen. Zoper eno od obtoženih pravnih oseb je tožilstvo postopek ustavilo, ker je družba medtem končala v stečaju.

Zoper preostale obtožene pa se bo v kratkem začelo sojenje. Kot so pojasnili na mariborskem tožilstvu: "Preostali obtoženi krivde na predobravnavnih narokih niso priznali. Glavna obravnava je razpisana v decembru 2026."

Sanacija nezakonito odločenega komunalnega blata v občini Hoče – Slivnica je bila zaključena julija 2021. V imenu države jo je vodila Direkcija za vode. Glavni izvajalec je bil prav krški Kostak.

Najprej so odstranili blato s težko dostopnih lokacij v zgornjem delu Pivole, nato pa so približno mesec in pol čistili še območje botaničnega vrta ter z blatom onesnažene vodne površine in Pivolski potok v dolžini okoli 700 metrov.

"Težave so bile predvsem zaradi težke dostopnosti lokacije in iskanja ustreznega prevzemnika blata," je ob zaključku sanacije povedala takratna sekretarka na Direkciji za vode Tanja Podgoršek.

Vendar ali Direkcija za vode razpolaga z dokumentacijo, iz katere je mogoče ugotoviti nadaljnjo pot odpadka po njegovem odvozu s kraja sanacije? Iz odgovorov Romana Kramerja, vršilca dolžnosti direktorja Direkcije za vode, je sklepati, da ne.

Vsi iz Pivole odpeljani odpadki so bili sicer, razlaga, evidentirani v elektronskih evidenčnih listih. "Sledljivost tega odpadka, to je odpadka s klasifikacijsko številko 19 08 05. Ko se blato z neke lokacije naloži na tovornjak, mora biti zanj izpolnjen elektronski evidenčni list, ki se takoj zabeleži v državni sistem. Ta evidenčni list mora zaključiti tisti, ki odpadek prevzame." Evidenčne liste je torej moral zaključiti Kostak.

Kaj pa po tem, ko je bilo komunalno blato prevzeto v Kostaku? Kramer pojasnjuje: "Poznamo prevoznike odpadkov in prevzemnike odpadkov. Nekdo, ki je prevzemnik odpadka, kot je bil v tem primeru Kostak, za to pridobi okoljevarstveno dovoljenje. V njem je določeno, katere odpadke lahko prevzema, in prevzemnik mora dokazovati, kje so njihove končne destinacije. Povzročitelj oziroma tisti, ki odpadek odda, po predaji prevzemniku zanj ni več odgovoren, saj ga preda subjektu, ki ima ustrezna dovoljenja in je odgovoren za nadaljnje ravnanje z odpadkom."

In še, dodaja Kramer: "Vsi odpadki so bili evidentirani z evidenčnimi listi. Kje so končali, me kot Direkcijo za vode sicer lahko zanima, vendar po zakonu za odpadek nisem več odgovoren, ko ga predam subjektu, ki je odgovoren za prevzem odpadkov."

 Skupaj je sicer sanacija državo stala skoraj milijon evrov, od tega je Kostak prejel okoli 250 tisoč evrov za odvoz. 

Medtem ko občina Hoče SLivnica, ki jo vodi župan Marko Soršak od povzročiteljev onesnaženja zahteva povračilo svojega dela stroškov sanacije v višini 11.667 evrov, država tega ni storila. Prav pa bi bilo, da se zahteva povračilo, zaključuje direktor Direkcije za vode Roman Kramer.

Drugi nekdanji zaposleni, ki je zakrit stopil pred kamero rubrike 24ur Dejstva, sicer pripoveduje tudi, da so v Kostaku vedno vnaprej vedeli, kdaj bo prišel inšpektor. "Mi strojniki smo vsakič vedeli, da bo inšpektor prišel. Če smo mi vedeli, potem so vedeli tudi v vodstvu."

Večer pred napovedanim obiskom so po njegovih besedah dobili navodilo, naj temeljito očistijo celoten Center za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad.

"Rekli so, da bo inšpekcija prišla ob 9. ali 10. zjutraj, in dobili smo navodilo, da se spuca v nulo. Začelo se je že zvečer, pa ponoči, zjutraj so zaposleni, ko so prišli, nadaljevali, finiširali. Center je bil tako spucan, da bi lahko jedli s tal," razlaga.

Na dan napovedanega pregleda je bil center po njegovih besedah povsem drugačen, saj ni bil niti približno podoben tistemu od prej.

Spomnimo: nekdanji okoljski inšpektorici Mojci Križe kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada očitajo pomoč pri kaznivem dejanju.

Ali je prav, da inšpektorji podjetja, ki jih nadzorujejo, vnaprej obvestijo o svojem prihodu? To smo vprašali na Inšpektoratu za okolje in prostor, ki ga kot vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja vodi Franc Rančigaj. Sogovornika, ki bi odgovoril na naša vprašanja pred kamero, niso našli, zato so nam odgovorili le pisno. Pojasnjujejo, da vnaprej napovedani inšpekcijski pregledi niso nič nenavadnega:

"Način izvedbe posameznega inšpekcijskega nadzora je odvisen od okoliščin konkretnega primera in je lahko napovedan ali nenapovedan. Inšpekcijski pregled je lahko po presoji pristojnega inšpektorja tudi predhodno napovedan, kadar je to potrebno zaradi zagotovitve prisotnosti odgovorne osebe, dostopa do določenih prostorov ali razpoložljivosti potrebne dokumentacije," so zapisali.

"Če se navedbe o zakopanem blatu potrdijo, bo treba ugotoviti, kdaj in kako je bilo odloženo, kdo je bil odgovoren za ravnanje z njim ter katera dokumentacija je spremljala izvedbo sanacije," pisno sporočajo z Ministrstva za okolje in prostor, ki ga vodi ministrica Polona Rifelj.

"Dokler ta dejstva niso ugotovljena, ne moremo pojasniti, zakaj domnevno ravnanje ni bilo zaznano, niti vnaprej oceniti odgovornosti posameznih sodelujočih."

Dodajajo, da okoljska inšpekcija sanacije ni izvajala in ni bila stalno prisotna na terenu. "Inšpekcijski nadzor se opravi na podlagi ugotovitev pri nadzoru ali konkretnih informacij, ki kažejo na možno kršitev."

Na ministrstvu tudi ocenjujejo, da so naša novinarska vprašanja o učinkovitosti nadzora sanacije upravičena in da bo "po razjasnitvi dejstev treba presoditi, ali so bili način spremljanja izvedbe, dokumentiranje ravnanja z odpadki in preverjanje opravljenih del ustrezni ter ali so potrebne spremembe."

Kaj pa na ministrstvu menijo o tem, da so subjekti, ki jih inšpektorji nadzorujejo, vnaprej obveščeni o inšpekcijskih pregledih? "Predhodna najava inšpekcijskega pregleda je po zakonu mogoča, ni pa obvezna. O tem, kako bo izvedel posamezen nadzor, odloča inšpektor glede na njegov namen in okoliščine primera. Merilo mora biti učinkovitost nadzora. Če bi najava zavezancu omogočila odstranitev dokazov, spremembo dejanskega stanja ali zgolj začasno prilagoditev ravnanja, je utemeljena izvedba nenapovedanega pregleda. Najava zato ne sme biti avtomatizem, prav tako pa ni mogoče trditi, da je vsak napovedan pregled neustrezen."