Sodišče zavrnilo Acronove obtožbe novinark Alenke Marovt in Nike Kunaver

Acron je novinarki kazensko preganjal zaradi domnevne žaljive obdolžitve, ko sta z dokazi razkrili, da ima podjetje iz Pameč neustrezne certifikate. Z državo je namreč podpisal drugi največji posel za dobavo zaščitnih mask v vrednosti skoraj 30 milijonov evrov. Posledično je moral znižati cene, kar je državnemu proračunu prihranilo milijone.

"Novinarki sta opravljali svoje delo, ki je v teh časih epidemije pod posebno natančnim drobnogledom javnosti. Ponosna sem, da je tudi sodišče pritrdilo, da je bilo novinarsko delo opravljeno korektno in natančno, kar je ključno vodilo informativnih programov. Vsakršno ustrahovanje s kazenskimi ovadbami ali odškodninskimi tožbami pa je že preverjena metoda tistih, ki si ne želijo, da se zgodbe raziščejo do konca," je ob prejemu sodbe povedala odgovorna urednica in direktorica informativnega in športnega programa POP TV Tjaša Slokar Kos. 

Članki in prispevki niso bili usmerjeni v spodkopavanje časti ali dobrega imena dobavitelja opreme Acrona, je odločilo okrožno sodišče v Ljubljani. Glede na vse obravnavane članke je povsem utemeljen zaključek, da je bil namen poročanja o tedaj aktualni problematiki dobave in cenah zaščitne opreme v skladu s svobodo izražanja na eni in pravico do informacij javnega značaja na drugi strani. "Predmet obravnave v prispevku je bil nedvomno v javnem interesu, saj ima vsak državljan, ki kot davkoplačevalec prispeva svoja sredstva v državni proračun na prisilen način, pravico izvedeti, kako država porablja njegov denar." Tako je v zasebni kazenski sodbi zoper novinarki Alenko Marovt in Niko Kunaver zapisala predsednica senata okrožnega sodišča v Ljubljani sodnica Vladislava Lunder.

Acron je namreč trdil, da sta novinarki namerno trdili in raznašali nekaj, kar škoduje časti in dobremu imenu podjetja iz Pameč, ki se do epidemije ni nikoli ukvarjalo z medicinsko opremo, ampak s potovalno galanterijo, pisarniškim, šolskim programom in poslovnimi darili. Po naših razkritjih, tudi o vrtoglavih 143-odstotnih maržah, so bile dobave Acronovih mask prekinjene za določeno obdobje, tudi zavrnjene, del naj bi jih šel v uničenje, maske so zadržali na carini, krepko pa so morali znižati tudi ceno mask. 

Novinarki nista "izrekli kakršnekoli negativne vrednostne ocene v smislu podcenjevanja ali kakršnekoli druge oblike negativne sodbe o zasebni tožilki, kar bi lahko predstavljalo kaznivo dejanje razžalitve", je jasen senat okrožnega sodišča. Torej, novinarki nista navajali vrednostnih sodb, ampak dejstva.

Hkrati pa Acron ni pojasnil niti, "zakaj so trditve neresnične", kot je želel dokazati.

Zakaj je Acron želel neuspešno utišati novinarki Alenko Marovt in Niko Kunaver?

'Državni dobavitelj Acron skriva certifikate za maske, na Kitajskem opozorili, da je dokumentacija ponarejena' in 'Izbrskali smo dokaze: Bureau Veritas je dvakrat potrdil lažno verodostojnost Acronovih certifikatov' sta ključna preiskovalna članka novinarke Alenke Marovt, ki je razkrila ozadje in dejstva podjetja Acron iz Pameč, ki je z Zavodom za blagovne rezerve za dobavo zaščitnih mask podpisal tri pogodbe v vrednosti skoraj 30 milijonov evrov. To je bil drugi največji posel Zavoda za blagovne rezerve. 

V člankih so navedena dejstva, ki so podkrepljena z obsežno raziskavo in dokazi: 

"Preverili smo dokumente. Za enega že vemo. Ni bil izdan pri nas. Navedenega proizvajalca mask ne poznamo. Bodite previdni pri nakupu, so v enajstih urah odgovorili iz kitajskega laboratorija Huaxun, kjer smo preverjali, ali državi prodane maske res zagotavljajo varnost za uporabnike, kot trdi dobavitelj Acron. Acron certifikate skriva, odgovore na sume, ali so tudi drugi dokumenti lažni, še čakamo iz Kitajske. Tržni inšpektorat je v Acronu že uvedel inšpekcijski postopek."

"Certifikat je verodostojen in iskalnik potrjuje verodostojnost, tako je zunanja kontrolna hiša  Bureau Veritas, ki jo je najel Zavod za blagovne rezerve, označila dva Acronova certifikata, ki ju mi nismo našli v isti bazi kot Bureau Veritas, bodisi je lažnost potrdil kitajski laboratorij oziroma laboratorij sploh ni pristojen za certificiranje FFP2-mask. V Bureau Veritas prst usmerja tudi Zavod za blagovne rezerve, ki napoveduje pogajanja z Acronom za nižjo ceno in skrajšanje čakalnih rokov. Mi pa smo medtem iz Kitajske dobili že drugo potrditev o lažnem dokumentu."

Raziskava novinarke je šla vse do Kitajske

Zgodbi sta natančno in argumentirano pojasnili ozadja in dejstva glede posla in neustreznih certifikatov. Po sledi preiskovalnih člankov na 24ur.com je prispevke za oddajo 24ur pripravila novinarka Nika Kunaver in predvajala izjave odvetnika podjetja Acron Velimirja Cugmasa, ki ga je angažiralo podjetje iz Koroške po objavi članka na našem portalu 24ur.com. 

Namreč, Acron in direktor Samo Lampret na vprašanja Marovtove na konkretna vprašanja ni več odgovarjalo, pred tem je Lampret zatrjeval: "Vse zaščitne maske, ki jih Zavodu za blagovne rezerve Republike Slovenije dostavi podjetje Acron, imajo vse potrebne certifikate." Lampret ni želel navesti niti proizvajalca mask: "Podatek o proizvajalcu zaščitnih mask predstavlja poslovno skrivnost."

Cugmas je nato Kunaverjevi le pokazal certifikate, ki pa vsi gotovo niso bili ustrezni. Ob naših potrditvah iz Kitajske, da gre za neustrezne certifikate, je neustrezen oziroma neveljaven še eden – ECM, ki ni priglašeni organ za FFP2-maske. Certifikate nam je po uradni poti pred tem poslal prav Zavod za blagovne rezerve. 

Marovtova in Kunaverjeva sta raziskovanje nadaljevali v člankih na 24ur.com in prispevkih v oddaji 24ur. V kazenski tožbi so jih zmotila tudi razkritja o visokih maržah. 

Ko smo objavili nove dokaze, da Acron ni predložil ustreznih certifikatov in je zato Zavod za blagovne rezerve že konec aprila zavrnil več kot pol milijona mask.

Tako je Acron novinarki skupaj obdolžil osmih kaznivih dejanj žaljive obdolžitve. Izgubil je vse. 

Zagovornik Alenke Marovt Cene Grčar: 'Ker dvomim, da gre za norost, lahko utemeljeno zaključim, da gre za poskus izvajanja pritiska družbe Acron na novinarki'

"Z odločitvijo ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je zavrglo kazensko tožbo družbe Acron proti novinarkama POP TV sem seveda zadovoljen," je odziv zagovornika Alenke Marovt in odvetnika POP TV Ceneta Grčarja. Ob tem je dejal, da ga veseli "izredno kakovostna obrazložitev senata, ki očitno zelo dobro razume pomen preiskovalnega novinarstva in njegovo pomembnost v teh težkih časih. Absurdno je, da prej neznana družba, ki v razmaku nekaj dni z državo sklene skoraj 30 milijonov evrov vredne pogodbe na strošek vseh nas, potem toži novinarje, ki o nepravilnostih, povezanih s poslom, poročajo. Še zlasti pa to velja v primeru, ko za nepravilnosti obstajajo celo dokazi v obliki ugotovitev državnih organov in drugi dokazi, ki sta jih obe novinarki pred objavo tudi zbrali. Ker dvomim, da gre za norost, lahko utemeljeno zaključim, da gre za poskus izvajanja pritiska družbe Acron na novinarki."

Kazenski postopki so pri nas vse prevečkrat zlorabljeni za maščevanje in izvajanje pritiskov na novinarje, je jasen Grčar, kar je svojevrsten odsev stanja duha v družbi. "Ravno zato mora biti sodna veja oblasti še posebej pozorna na poskuse takih zlorab kazenskih in drugih sodnih postopkov proti novinarjem, še posebej pa to velja za novinarske prispevke, ki razkrivajo vprašljivo porabo javnih sredstev, povezavo te s politiko in podobno."

Novinarji morajo vedeti in zaupati, da bo sodni sistem preprečeval zlorabe v smislu neutemeljenih kazenskih in drugih postopkov proti njim, je jasen Grčar, "le tako bodo svoje delo lahko opravljali svobodno in odločno. Brez svobodnega in pogumnega novinarstva pa ni demokracije."

Razkritja potrdil niz dogodkov in odločitev, ki so sledili

Da so bila razkritja resnična in v interesu davkoplačevalcev, predvsem pa v interesu varovanja zdravja vseh, ki jih mora zaščitna oprema varovati pred okužbo z novim koronavirusom, se je izkazalo še večkrat pozneje. Izpostavimo le nekaj pomembnih dejstev, ki smo jih pridobili. 

Primer številka ena: 

Zavod za blagovne rezerve je na naše vprašanje, zakaj je 30. aprila 2020 zavrnil 511.960 mask od podjetja Acron, pojasnil: "Zavod za blagovne rezerve je zavrnil maske, ker niso imele ustreznih certifikatov."

Primer številka dve: 

Zavod za blagovne rezerve je na naše vprašanje, koliko zaščitnih mask, katerih in od koga je Bureau Veritas zavrnil opremo, ker ni ustrezala veljavnim standardom, in kaj so naredili na blagovnih rezervah, odgovoril: "Na podlagi strokovne presoje zunanje kontrolne hiše Bureau Veritas je Zavod za blagovne rezerve zavrnil okoli 2.000.000 kosov zaščitne opreme od naslednjih dobaviteljev: Tehno Mag, Hmezad, PDI, Acron, Labena."

Primer številka tri: 

Pridobili smo dokumente blagovnih rezerv v zadevi 'Opomnik pogodbe Acron z dne 3. junija 2020', kjer jasno zapišejo: "Prevzete maske so bile skladne s priporočilom EU za čas trajanja pandemije covida-19, niso pa skladne s sedaj veljavno zakonodajo RS in EU."

Primer številka štiri: 

Na vprašanje Upravi RS za zaščito in reševanje, komu konkretno, koliko in kdaj so bile razdeljene FFP2-maske podjetja Acron in ali so bile za te maske kakšne reklamacije, dvom o kakovosti, sum na nezadostno zaščito, primeri, ko je kdo zbolel – predvsem zdravstveno osebje, so odgovorili: "Dvom o kakovosti oziroma ustreznosti zaščitnih so izrazili le iz UKC Maribor, kjer so nato te maske tretirali kot navadne kirurške maske in jih tako tudi uporabili."

Primer številka pet: 

Tudi sam minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je 26. maja 2020 v odgovoru na interpelacijo zapisal, da je med drugim tudi za Acron Bureau Veritas ob prevzemu ugotovil "določene neustreznosti oziroma neskladnosti".

Primer številka šest:

Zavod za blagovne rezerve nam 15. junija 2020 odgovori na vprašanje, ali je zavrnil Acronove maske. "Zavod je dne 30. 4. 2020 zavrnil 511.960 mask."

Primer številka sedem:

Strokovna komisija Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je ugotovila, da zaščitne maske podjetja Acron niso ustrezne, saj niso omogočile pravilne namestitve in uporabe. Ponudbo podjetja Acron pa je vrhovno sodišče, ki je z javnim razpisom kupovalo 250 tisoč mask, označilo "za nedopustno, ker ni ustrezalo potrebam in zahtevam naročnika, predložen vzorec mask pa ni bil ustrezen".

Primer številka osem:

Nedavno je Komisija za preprečevanje korupcije zatrdila, da je Acron 29. marca 2020 sklenil pogodbo za 3 milijone FFP2-mask s sukcesivno dobavo najpozneje do 24. julija 2020. "Iz dokumentacije izhaja, da je družba Acron podala ponudbo 27. 3. 2020, vendar pa k ponudbi ni bil priložen ustrezen certifikat, ki se zahteva za OVO (op. Osebno varovalno opremo), kar maske FFP2 nedvomno so, ampak zgolj test report, kljub temu pa je bila ponudba v eni uri in 13 minutah od prejetja že posredovana naprej na ZRSBR (op. Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve) kot ustrezna."

Sodišče je pritrdilo novinarkama, da nista poročali senzacionalistično, krnili ugleda in dobrega imena Acrona

Sodišče je tako pritrdilo, da novinarki nista poročali senzacionalistično, krnili ugleda in dobrega imena podjetja Acron, saj so dejstva, ki sta jih navajali, resnična, večkrat preverjena, tudi na Kitajskem. Dejstvo je, da vse maske niso bile ustrezne, če navedemo le potrjen primer zavrnitve več kot pol milijona mask od blagovnih rezerv.

Kakovost in varnost osebne varovalne opreme – FFP2 oz. KN95, ki jo je kupovala država za zaščito prebivalstva, smo iz proračuna plačali vsi državljani, neoporečnost opreme pa je ključna za javno zdravje, kar je vsekakor v interesu javnosti in prva naloga novinarjev, da morebitne nepravilnosti, dvome … razkrivamo.