Dejstva

Šolstvo po finsko: res le med in mleko?

Ljubljana, 17. 05. 2023 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
Avtor
Neža Steiner
Komentarji
102

Finski izobraževalni sistem pogosto jemljemo za zgled. Šole so - na račun visokih davkov - brezplačne, pogoji za učiteljski poklic pa zelo zahtevni. Plače so sicer višje kot pri nas, a obogateti se ne da, pravi Damijan Marin, učitelj športne vzgoje: "Če sta v družini dva učitelja, plači ne bosta dovolj za nakup hiše v Helsinkih." In v Avstriji? V zameno za plačevanje davkov dobijo boljši dostop do zdravstvenih storitev, ocenjuje vzgojiteljica Tanja Strmčnik.

Damijan Marin deseto leto poučuje športno vzgojo v osnovni šoli v mestu Järven, severno od Helsinkov. Na Finsko se je preselil takoj po študiju, pred 12 leti. "Učitelji na Finskem smo zelo samostojni, a radi delamo tudi skupaj. Se pa sam odločam, katera pot je najbolj logična." 

Kristina Bogataj se je leta 2017 vpisala na Akademijo za glasbo Sibelius v Helsinkih. Finsko si je izbrala zaradi ugleda akademije in celotnega izobraževalnega sistema. "Če povzamem moje šolanje v eni povedi: vržejo te v vodo, ti povedo, kako plavaš, plavati moraš pa sam. To lahko človek izkusi kot svobodo izbire, da narediš tako, kot ti želiš. Po 20. letih drugačnega izobraževalnega sistema je potreben čas, da se človek navadi na druge norme."

Dela kot samostojna glasbenica, večinoma z zbori kot dirigentka, pa tudi kot učiteljica petja, zborovska profesorica, učiteljica dirigiranja, s svojimi inštrumenti obiskuje vrtce. "Učitelji smo zelo svobodni, kaj poučujemo in kako." Okolje je svobodnim umetnikom na Finskem naklonjeno, pravi Kristina. "Za moj poklic z dvojno izobrazbo je služb, ki bi jih želela opravljati, v Sloveniji zelo malo. Umetnost in pedagogiko se v Sloveniji podpira veliko manj."

Tanja Strmčnik je vzgojiteljica v dvojezičnih jaslih v Celovcu. V Avstriji z možem živi že sedmo leto. Avstrijo sva izbrala predvsem zaradi lepše prihodnosti otrok in bližine domačega kraja. Službo vzgojiteljice v vrtcu dobiš veliko prej kot v Sloveniji, pravi Tanja, pri delu pa se pričakuje veliko manj, celo premalo. "Plačilo je zadovoljivo, vsekakor neprimerljivo z mojimi prihodki v Sloveniji, kjer sem bila zaposlena v vrtcu za polni delovni čas."

Michaela Hýsková je učiteljica zgodovine na osnovni šoli v Karlovih Varih na Češkem. Pravi, da je Slovenka brez državljanstva. Slovensko se je naučila med študijem v Ljubljani. "Učitelj v srednji šoli mi je rekel, da je dobro poznati kakšen nenavaden jezik, zato sem na fakulteti izbrala slovenščino." Michaela bi si želela poučevati v Sloveniji, ampak se zaveda, da mora najprej izboljšati znanje jezika. "V prihodnosti bom živela v Sloveniji. Ne gre mi za denar, gre za to, da se tam dobro počutim."

Primerjava učiteljskih plač 

Koliko ostane predavateljem na višjih strokovnih šolah ter srednješolskim in osnovnošolskim učiteljem po obdavčitvi plače v Avstriji, Estoniji, na Finskem in Češkem? Za osnovo smo vzeli povprečno bruto plačo v Sloveniji (samska oseba brez otrok) 2.438 evrov (podatki ministrstva za javno upravo). V Sloveniji bi v denarnico dobili nekaj več kot 1500 evrov, v Avstriji slabih 1800 torej 200 evrov več. Na Finskem bi bilo izplačilo skoraj enako. Je pa strošek za delodajalca višji v Avstriji in Estoniji. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Človeka, ki bi obiskal Finsko iz Slovenije, bi najprej presenetile višje cene, pravi Kristina. "Od škodljivih stvari alkohola, sladkorja, po drugi strani so tudi najemnine drage. Za dvosobno stanovanje v centralnem območju Helsinkov odštejemo 1000, 1500 evrov, ampak imamo temu primerno tudi višje plače. Kot samostojni glasbenici mi je uspelo, da si lahko stvari privoščim, da lahko investiram." 

Damijan Marin priznava, da so davki na Finskem precej visoki, a ima občutek, da se porabljajo  racionalno. Z njim financirajo šole, ki so zato brezplačne. "To pomeni, da vsi otroci dobijo v šoli vse potrebščine brezplačno. Učbeniki se na koncu leta poberejo in naslednje leto jih uporablja naslednja generacija. V šolah imajo tudi brezplačno kosilo. Tudi knjižnice so poglavje zase niso samo prostor za knjige, tam so različne delavnice, lahko se posluša glasbo, ponekod tudi 3D-printa." Izobraževanje je brezplačno od osnovne šole do univerze. Po podatkih Eurostata je Slovenija za šolstvo leta 2019 namenila 4,61 odstotka BDP, Finska pa 6,06. 

Michaela opaža, da so se cene, predvsem hrane, dvignile tudi na Češkem. Stanovanja so zelo draga. "Ena plača ni dovolj za stanovanje in hrano. Zato se mora več ljudi vseliti skupaj v stanovanje. V Karlovih Varih je to sicer manjši problem kot v Pragi, ki je večje mesto. V Karlovih Varih živijo bogati Rusi, ki gradijo luksuzna stanovanja, a so prazna." 

Tanja pravi, da v zameno za plačevanje davkov v Avstriji dobi boljši dostop do zdravstvenih storitev. "Ni velikih čakalih dob, zdravila so cenovno zelo dostopna, stroški storitev so v veliki meri povrnjeni. Kvaliteta pa je vprašljiva, zdravniki so premalo izobraženi, prav tako učitelji/vzgojitelji, takšno je moje osebno mnenje in izkušnje." Plača je neprimerljivo višja kot v Sloveniji. "Posledično seveda tudi več ostane, kjub temu, da imamo stroške za hišo (kredit), avto, vrtec, šolo... še vedno ostane za luksuz. Tega si v Sloveniji sigurno ne bi mogli privoščiti." 

'Z učiteljsko plačo se da normalno živeti'

Življenje na Finskem je dražje kot v Sloveniji, pravi Marin, a so tudi plače višje. "Z učiteljsko plačo se da čisto normalno živeti. Ne moreš pa pričakovati, če sva v družini dva učitelja, da si boš lahko v Helsinkih kupil lastno hišo." Finske in slovenske učiteljske plače ne moremo primerjati. "Če vam povem plačo, se bo za slovenske pogoje zdela ogromna, a če primerjamo standard, povprečno plačo, smo si po plačah blizu. Ne služimo milijonov." 

Ker se Finska pogosto pojavlja kot zgled za izobraževalni sistem, poglejmo bistvene razlike in podobnosti s Slovenijo: mladi pri nas imajo v povprečju višjo izobrazbo kot na Finskem. Večji delež jih doseže terciarno raven izobrazbe, več jih konča srednjo šolo. Oba sistema imata na koncu srednje šole maturo. Tudi na Finskem je obvezna le osnovna šola, a se začne leto pozneje. Učenci v obveznem izobraževanju imajo primerljivo število šolskih ur in dni. V povprečju so oddelki enako veliki, vendar je v Sloveniji v zadnjem triletju osnovne šole zaposlenih bistveno več učiteljev na učenca. Na Finskem nimajo obveznih nacionalnih preverjanj znanj. 

Zadovoljstvo z višino plače

In v Estoniji, so učitelji zadovoljni s plačo? "Kratek odgovor bi bil ne. Čeprav nam je leta 2023 uspelo doseči 24-odstotno zvišanje minimalne plače učiteljev zdaj znaša 1749 evrov je povprečna plača v Estoniji še vedno nekoliko višja 1837 evrov. Za bližajoča se pogajanja bomo zahtevali vsaj 1942 evrov," pojasni Elis Cullen, iz Estonskega sindikata izobraževalnega osebja. 

Povprečna bruto plača učitelja na Češkem je leta 2021 znašala 1995 evrov. Michaela dobiva nižjo, a pravi, da je zadovoljna: "Moja bruto plača znaša 1448 evrov, kar je okoli 1278 neto." Po novem je višina plače učiteljev na Češkem določena pri 130 odstotkih povprečne, pravi Gabriela Tlapová iz češkega šolskega sindikata. To je pozitiven rezultat, tako Gabriela, a je 10-odstotna inflacija ta dvig znižala. "Češki državni dolg se je v zadnjem času hitro povečal in zato bo vlada uvedla sveženj varčevalnih ukrepov. Ne vemo, kaj se bo zgodilo s sektorjem izobraževanja in kako bo to vplivalo na plače." 

Damijan: Delo ni stimulativno

Višanje plače je na Finskem avtomatično po petih, osmih, desetih in petnajstih letih delovne dobe se zviša za dva do štiri odstotke. "Po 15. letih se povišice, ki so za vse učitelje enake, ustavijo," pojasni Damijan. Delo ni stimulativno, pravi. "Več kot imaš volje, energije, več je lahko pustiš v šoli, ampak na plači se ti to ne pozna. Plačane dobiš samo nadure. Učiteljevo produktivnost je težko meriti. Če primerjamo z enako stopnjo izobrazbe v drugih poklicih, učiteljeva plača ni visoka." 

Ključna beseda je spoštovanje

Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je za rubriko Dejstva povedal, da mladi na Finskem tekmujejo, kdo se bo lahko vpisal na pedagoške fakultete. "Samo enemu od desetih to uspe. Finska dolgoročna politika daje ustrezno težo izobraževalnim poklicem, ker ve, da celotna družba in prihodnost družbe počiva na dobro izobraženem prebivalstvu. Predpogoj za to pa je, da imajo ti poklici ugled v družbi in tega pri nas ni." Štruklju pritrjujejo tudi na Finski nacionalni agenciji za izobraževanje. "V primerjavi z drugimi evropskimi državami je finski izobraževalni sistem znan po svojem poudarku na zagotavljanju enakega dostopa do izobraževanja za vse učence, spodbujanju poklicne avtonomije učiteljev, spodbujanju veščin vseživljenjskega učenja med učenci, zagotavljanju visokokakovostnega izobraževanja učiteljev in podpiranju vključevanja različnih učencev v razredu." 

Je poklic cenjen? Damijan pravi, da ne more trditi, da bolj kot drugi. "Je pa res, da brez učiteljev tudi ostalih poklicev ni. Do določene stopnje je cenjen poklic, ne bi pa pretiraval. Nismo na pol bogovi, smo normalni ljudje v družbi." Damijan pritrjuje Štruklju, da so pogoji za sprejem strogi. Pokazati je treba zelo velik interes, s testi pa tudi preverjajo značajsko primernost. 

Kristina pravi, da je ključna beseda spoštovanje. "Poklic je spoštovan. Mogoče je skrivnost v tem, da se v veliki večini primerov kaže pot, rajši kot usmerja po navodilih naredi to, kar jaz hočem. Seveda pa so raziskave v zadnjih letih pokazale tudi, da stopnja pismenosti in koncentracije padata, vse svetovne trende najdemo tudi tukaj. Učitelji se borijo, da bi se z novo vlado izognili rezom v šolstvu in da standardi ostanejo takšni, kot so. Šolski proces je z javnim denarjem bolj podprt kot v drugih državah, zato tudi šole izgledajo drugače, govorim o opremi, osebju, instrumentih, če se navežem na svoj poklic.

Tudi Damijan opaža, da se finski izobraževalni sistem na PISA lestvici pomika navzdol. "Bil je super, dokler niso prišli pametni telefoni, z njimi ne moremo tekmovati." Zbranost otrok je slabša. "Otroci niso fokusirani več kot 30 sekund. V težavah so, ko morajo prebrati eno stran teksta."

In v Estoniji? Elis Cullen pove, da so učitelji cenjeni bolj, kot menijo, da so ali da bi morali biti. "Učitelji veljajo za dragocene delavce, a ker delo velja za težko, stresno in slabo plačano, je zanimanja med mladimi malo." 

Poklic učitelja na Češkem ni tako ugleden, kot na primer zdravniški ali odvetniški, ocenjuje Gabriela Tlapová. "Učitelje se pogosto dojema kot tiste, ki nikjer drugje niso našli zaposlitve in zato poučujejo – z drugimi besedami, da ne opravljajo poklica, ki bi jim bil prva izbira. Učitelji sami se ne počutijo cenjeni."

Več maneverskega prostora pri ocenjevanju

Tudi pri ocenjevanju imajo učitelji na Finskem veliko manevrskega prostora, pravi Damijan. Ocenjujejo na lestvici od 4 do 10, pri čemer je 4 negativna ocena. "Ocenjevanje športne vzgoje je kumulativno. Otroci dobijo vsako leto oceno, v 9. razredu dobijo zaključno, kjer ima napredek večjo težo kot aritmetična sredina ocen. Če je bil nekdo v 7. razredu zelo slab, v 9. razredu pa je zelo boljši, ima lahko končno oceno 10."  Veliko bolj ocenjujejo motorične sposobnosti in sodelovanje. "Imamo veliko prostora za interpretacijo, kaj je ocena 5, kaj 10. Na šoli 570 otrok na višji stopnji športno vzgojo poučujemo trije učitelji, veliko se pogovarjamo in usklajujemo, da imamo isti kriterij." 

Brezplačna šola in vrtec od 28 do 295 evrov

Na Finskem in Češkem enako kot pri nas osnovna šola traja devet let, v Estoniji pa 12. Je brezplačna, a nekaj razlik je. Naprimer na Češkem imajo otroci na voljo samo kosilo, ki je delno plačljivo, malico si nosijo od doma. 

V Estoniji morajo malico in delovne zvezke plačati. Študij je brezplačen, če poteka v estonščini. Šolnina za vrtec je plačljiva, višina se razlikuje med občinami, znaša okoli 3040 evrov na mesec. Pri digitalizaciji poskušajo  ohranjati ravnotežje in ne pretiravati, so pa vsa gradiva v estonščini na voljo tudi v digitalni obliki.

Tudi na Finskem so vrtci plačljivi, strošek znaša od 28 in 295 evrov, odvisno od dohodka gospodinjstva. Za drugega otroka je strošek omejen na 118 evrov, pojasnjujejo na Finski nacionalni agenciji za izobraževanje, so pa zasebne jasli in vrtci običajno dražji. Stroški vrtca/jasli se v Avstriji gibljejo med 60 in 100 evrov, odvisno od občine in ali je občinski ali zaseben.

Učiteljev ne primanjkuje samo v Sloveniji

Po oceni Branimirja Štruklja v Sloveniji primanjkuje med štiri do pet tisoč učiteljev. Največ za  matematiko, fiziko, računalništvo, strokovne predmete, razredni pouk. Premalo je tudi vzgojiteljic in njihovih pomočnic.  

In na Finskem? Pomanjkanje čutijo predvsem v predšolski vzgoji, zaradi visokih zahtev glede usposobljenosti učiteljev, pojasnjujejo na Finski nacionalni agenciji za izobraževanje. "Vsaj eden od treh uslužbencev v vsakem javnem vrtcu mora imeti diplomo splošne univerze ali diplomo iz družbenih ved, ki jih usposobi za učitelje razrednega pouka." Do leta 2030 bodo na Finskem potrebovali dodatnih 2300 učiteljev za delo z otroki s posebnimi potrebami, 4000 učiteljev predšolske vzgoje in 2000 učiteljev razrednega pouka.

Razmere so podobne tudi v Estoniji in na Češkem. Manjka učiteljev matematike, računalničarjev, angleščine. Zaradi povišanja plač, pravi Gabriela Tlapová, je poklic začel privabljati več ljudi, nekateri, ki so ga že opustili, pa se vračajo. Je pa premalo mladih učiteljev. Nedavna zakonodajna pobuda je poklic odprla tudi drugim diplomantom in strokovnjakom, ne samo s pedagoških fakultet). Pričakuje se, da bo morda to zapolnilo vrzel.

'Čedalje manj učimo'

V desetih letih se je pri pogojih dela spremenilo predvsem to, tako Damijan Marin, da učitelji vedno manj dejansko učijo. "Samo učenje bi bilo bolj zabavno, če pedagoškega dela ne bi bilo tako veliko raznih sestankov, skupščin in podobno. Ogromno je papirologije, pisanja elektronskih sporočil, kar zahteva zelo veliko časa, vidi se pa ne nikjer. Je to del poklica, ampak postaja čedalje bolj naporno." 

Pogoji dela so se spremenili tudi zaradi mobilnih telefonov. "Učitelji se zelo borimo, da bi prepovedali telefone v razredih, toda na žalost to ni vprašanje šole, ampak politike. Z zakonom je prepovedano, da bi zahtevali, da otroci telefone pustijo v za to določenem mestu v učilnici. Sedaj to lahko zahtevamo le, če otrok moti pouk. Doza dopamina, ki ga dobijo prek telefona, se ne more primerjati z dozo, ki jo dobijo pri uri matematike."

pasica dejstva davki
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (102)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

blazter
28. 06. 2023 19.21
Pa se na finskem krade toliko?
Jerry321
17. 05. 2023 16.05
+8
Samo medu in mleka nimajo nikjer, tudi na Finskem ne. So pa kjub temu v šolstvu DALEČ boljši kot smo mi in ni pošteno da se vedno išče dlako v jajcu 😄
marina1004
17. 05. 2023 19.33
+3
Matjaž Tanko
17. 05. 2023 16.00
+2
Naš šolski sistem je daleč najboljši toker je dober da se nobenemu nič ne da.
Herc
17. 05. 2023 15.52
+6
Zakaj se moramo vedno zgledovati po nekom? Sami nismo sposobni al kaj?
ananas7x
17. 05. 2023 19.53
+4
Ni vedno treba odkrivat tople vode. Pač uporabiš dobre prakse, seveda ob upoštevanju zdrave pameti. Je pa treba naše šole prevetrit, to pa je dejstvo. Kaj ti pomaga visok procent prebivalstva s terciarno izobrazbo, kamor spadajo vsi, ki so končali orng fakse kot oni s kvazi faksi. Vse za potrebe JU 🙄
NisemBot
17. 05. 2023 15.43
+3
Šole so znatno predvsem prevelike in vedno bolj podobne zaporu! Ostali problemi so preiferija... Stalno neke reforme... Nujno jih je potrebno zmanjšat! To niso več šole. Postale so ustanova za preživljanje mladosti.
NisemBot
17. 05. 2023 15.56
+1
Marsikdo tega ne vidi... Itak. Nekdo, ki je celo življenje v zaporu niti ne ve kaj je narobe in kako izgleda prostost. Itak, ja. kriva je vzgoja, ja! Ne... novo reformo moram spet, pol bo pa vse vredu, ja... Ne.... dejmo sedaj še vidokamere pa varnostnike vpelat v šole, da bo ja izgled taborišča popolen! Pa kaj še? Črtase uniforme za dijake??
iskriv
17. 05. 2023 15.42
+7
Kot prvo je treba unificirati učbenike , ne da mnogo založb izdeluje svoje učbenike , ki se med seboj razlikujejo in jih je potrebno vsako leto na novo kupovati ! Prav tako delovne zvezke izdeluje že skoraj vsak samo , da dodatno zasluži ! Učna snov mora biti enotna po vsej državi in ne , da si učitelji izbirajo katere učbenike in delovne zvezke bodo uporabljali .Že to je velika napaka ! Napaka je tudi v zakonodaji , ker so učiteljem odvzeli veliko pristojnosti in jim s tem odvzeli avtoriteto , ki si jo le s težavo držijo s podajanjem učne snovi . Tudi ocenjevanje mora biti enotno .
NisemBot
17. 05. 2023 15.48
-2
Učbeniki so samo periferija, še daleč ni glavni problem. Problem je da so šole postale neka pošastna ustanova, ki tretira profesorje in učence, kot neke brezosebne subjekte!
NisemBot
17. 05. 2023 15.50
-1
Učbeniki so samo periferija. Še daleč ni glavni problem. Problem je, da so šole postale neka pošastna ustanova, ki tretira profesorje in učence kot neke brezosebne subjekte!
Mio56
17. 05. 2023 15.37
+4
učitelj športne vzgoje....ja k učitelj športne vzgoje je totalno enakovreden ucitelju kemije, biologije, materinega jezika, matematike,.... ane??? Pa sej niste resni no!! Tam je žoga pa se pejte zogobrc in zadeva za 45minut zakljucena za učitelja...
ananas7x
17. 05. 2023 19.57
+1
Se strinjam. Če manjka učiteljev matematike, fizike, kemije, računalništva..... Dajte jim štipendijo z zavezo, da bodo ostali, k plači dodatek..... Take stvari se lahko usklajujejo vsako leto, samo pazit je treba, da sttaiatika ne laže
kritika1
17. 05. 2023 15.20
+4
Članek je sicer obsežen vendar ne pove veliko oz. malce zavaja. Najprej je treba pojasniti, da ni nič zastonj in tudi nikoli ne bo. Nekdo mora vse to plačati. V prejšnji državi mi ne govorite, kaj vse je bilo zastonj, ker ni bilo še več, včasih je bil proble tudi z nakupom zvezkov ...! Vse smo morali kupovati. Študij zastonj? Delavci so vse to plačali v obliki davkov in prispevkov! Nemci nimajo nič zastonj, še manj Švicarji. Izbrali ste samo tiste, s katerimi primerjava dobi želen učinek! Zakaj ne zapišete nemške izkušnje ob prehodu iz "srednje" šole na fakulteto, da imajo možnost eno leto delati kot neka oblika prakse v bolnici, vrtcu ..., da ugotovijo ali je to tisto kar jih veseli in bodo v to smer potem študirali? V Nemčiji se osnovna šola konča v četrtem razredu, potem gredo otroci v druge šole "gimnazije", šole so ločene. Ja, zelo različni sistemi so v EU in povsod boste našli nekaj dobrega ali slabega.
James Bond in tovariš Tito
17. 05. 2023 13.59
+8
..se spomnim enega totalitarnega sistema ,kjer je bila šola zastonj....malica zastonj....prevoz v OS zastonj.....učitelji pa spoštovani in lepo plačani....in nato srednja šola zastonj ter študij zastonj....al pa se mi je sanjalo, da je to blo...
Dragica Cegler
17. 05. 2023 14.07
+7
Ja,sanjalo se vam je.Nič ni zastonj.Vse mora nekdo plačati.In to takrat in sedaj.
James Bond in tovariš Tito
17. 05. 2023 14.12
+6
Dragica res je....nekdo....sedaj pa so ta nekdo STARŠI...
mmickica
17. 05. 2023 14.28
-3
Nekateri ste ocitno pozabili, v kaksno hudo krizo je zaradi taksnih in podobnih "zastonj" stvari prisla Jugoslavija hitro po tem, ko je Tito umrl in so takratni ekonomisti zaceli ugotavljati, za koliko nas je zapufal! Se wc papirja in hogijenskih vlozkov ni bilo par let za dobit, taksna kriza je bila, ko je bilo potrebno vracati kredite, na racun katerih smo kao vsi dobro ziveli, pa ce se je delalo kaj ali ne. Ne se slepit se danes, kako je bilo cudezno takrat vse ok., zdaj je pa vse narobe!
James Bond in tovariš Tito
17. 05. 2023 14.36
+3
.....a se zavedaš kolko smo pa sedaj dolžni....kar se pa tiče WC papirja in hig.vložkov je res da jih sedaj si lahko kupiš ampak glede na dohodke in cene le teh dveh po tvoje zelo pomembnih izdelkov (pustimo ostale stvari postrani...hrana...oblaccčila..kurjava...elektrika)bomo oziroma hodimo bolj malo na WC..upam , da razumeš.....šlo pa je samo zgolj za Solstvo.....
NisemBot
17. 05. 2023 15.40
+5
Yu ni bila nič bolj zadolžena, kakor so države sedaj... Razlika je samo da se sedaj to dopušča
Dragica Cegler
17. 05. 2023 17.40
+3
Tudi včasih Mojemu sin ni nihče nič plačal ,če se pogovarjava recimo o malici,kosilu,knjigah in ostalih pripomočkih,pa o šoli v naravi in raznih šolskih ekskurzij.Vse to sem plačala jaz kot starš.Pa nisem bila bogata,sem delala kot trgovka tako,da plača tudi ni bila ne vem kaj.Moj sin je pa letnik 80,zato prosim ne idealizirano tistega časa.Bi bilo pa meni osebno zelo nerodno,da bi moral imeti moj otrok nekaj zastonj,na račun drugih.Za svoje otroke je dolžan skrbeti njegov starš,ne pa drugi.
ananas7x
17. 05. 2023 20.03
+3
Lepo napisano +++++ Navadno je pa nerodno tistim, ki res nimajo.
Malikai
18. 05. 2023 08.54
+2
Oprosti, ampak ni bilo vse zastonj, malica se je plačevala, plačevalo se je kosilo, prav tako prevoz v srednji šoli, vse izlete je bilo treba plačati. Zastonj je bilo šolanje in knjige si dobil v šoli na posojo, delovne zvezke je bilo treba kupiti.
tornadotex
17. 05. 2023 13.17
-5
Po plačah sodeč in stroških življenja, bi rekel ,da najslabše ućitelji živijo v Avstriji,Finskem zaradi ostalega dragega življenja...
AlenkinaBratovš?ina
17. 05. 2023 14.33
+3
v tabeli niso plače učiteljev v avstriji in na finskem, zgolj primerjava višine davščin
Razsuti Tovor
17. 05. 2023 12.57
-1
Podatek o bruto plači učitelja pograno iz spleta: 6.184 € SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA IN GIMNAZIJA MARIBOR, DM: D027030 UČITELJ
jank
17. 05. 2023 12.21
+7
Ali zagotavljajo kvaliteto življenja samo nizki davki. Daleč od tega. Zelo pomemben je obseg in kakovost vsem dostopnim javnim storitvami. Slednje pa je v odvisnosti od obsega državne blagajne. Kaj pomaga nizek davek, če moram plačati vrtec nekajkrat več kot pri nas, če mora mlada mamica po treh mesecih od poroda v službo, če moram krepko plačati zdravljenje, če moram sofinanciranje ali celotno financiranja šolanja itd.
Moncsa
17. 05. 2023 12.41
+2
V tem primeru se lahko vsaj sam odločiš, na kaj boš zapravljal, in se ne odločajo drugi namesto tebe.
mmickica
17. 05. 2023 12.16
+14
Naj si jemljejo za vzgled najboljše med najboljšimi takrat, ko bo Slovenija ustvarila enak BDP, kot ga ustvarita Finska in Avstrija in takrat, ko bo zmanjšala obseg zaposlenih v javnem sektorju na njuno raven! Do tačas pa se raje primerjajmo s Slovaško, Poljsko, Madžarsko, itd... in kolikor vem, jih s plačami pošteno prekašamo.
Moncsa
17. 05. 2023 12.40
+9
Točno tako. Sicer pri vseh državah je povprečna plača javnega sektorja približno 80-90% povprečja realnega sektorja. Pri nas je 140%. To je nevzdržno na dolgi rok.
mmickica
17. 05. 2023 14.03
+8
Res je. Mi smo unikum v svetu glede JS, pa se jim ni dovolj.
Moncsa
17. 05. 2023 12.13
+12
Saj to pravimo tudi gospodarstveniki. Plače učiteljev so krepko dovolj, davki in prispecki so previsoki (za VSE, ne samo šolnikom).
Xipsilon
17. 05. 2023 11.53
+1
V Sloveniji imamo visoke davke tudi zaradi dejstva, ker mnogo ljudi davkov ne plačujejo (denimo pri najemninah, obrteh) in zato preveliko breme pade na zaposlene, ki so v sistemu, ki ga je lažje nadzorovati, denimo v javnem sektorju se ti davek takoj odšteje od plače. Edina rešitev je, da se davčno vsaj nekoliko razbremeni plače, višja obdavčitev luksuza in FURS, ki se ga bodo ljudje bali , tako kot se ga v ZDA.
Curie
17. 05. 2023 11.51
+4
Kakorkoli...vecinoma bolje kot pri nas.
Milka5
17. 05. 2023 11.45
+5
Nevem zakaj se JS. tako bori za plače?? Sploh nimajo slabih plač. Vedno bolj opazno je da bi vsi v JS imeli direktorske plače, čeprav ne ustvarjajo denarja, ampak ga dobivajo iz Javne blagajne,katera bremeni delavce in podjetnike. Slovenija je zaradi teh dvigov postala poslovno čisto nezanimiva država tmzaradi davčne zakonodaje ki je že tako in tako neugodna in JS stane preveč!!
Broj1 TNT
17. 05. 2023 11.38
+3
v glavnem nikjer se ne cedita med in mleko kot se rado primerja!
Broj1 TNT
17. 05. 2023 11.41
+4
kolko se pa kje naučiš je pa drugo vprašanje
Aristotle
17. 05. 2023 11.31
+6
Taksne place imajo nasi ucitelji? Za koliko ur? Vse pocitnice prosti, osnovne sole so odprte samo dopoldne pa se to do 13h?? Pa kaj si ja nor…..
Broj1 TNT
17. 05. 2023 11.39
-1
Cobra007
17. 05. 2023 14.25
+4
Daj ne bluzi Aristotle, in ne podcenjuj učiteljev, ker nimaš pojma! Dala bi te za 1. teden v učilnico razreda višje stopnje, pa da te vidimo!?
Mio56
17. 05. 2023 15.41
-2
Cobra007...pa ne da si prfoksa? k sam one se tko užigajo ko jim reces da se ne pretegnejo ravno ;)
Cobra007
18. 05. 2023 11.30
Dragi Mio56: Šola je hiša znanja, kjer se brezplačno podaja znanja učencem. Namesto da bi učenci in starši to cenili, se na vse načine trudite, da se učiteljski poklic razvrednoti in ne spoštuje več.. Tudi s takšnim pisanjem, kot je tvoje tu, na tem portalu.
BlackTiger88
17. 05. 2023 11.26
+15
Hmm kot studentka na finskih univerzah zadnjih 5 let, se ne strinjam z nekaterimi podatki oziroma trditvami, ki so bili dani v tem prispevku. Seveda so razlike med razlicnimi univerzami drugacne, ampak nikoli nisem imela obcutka da so me (se posebej kot studenta iz tujine) kar "vrgli volkovom". Sistem podpore predvsem studentom je odlicen, veliko je moznosti da ze med studijem najdes sluzbo in delujes na stevilnih razliskovalnih projektih - nekaj kar v Sloveniji pogresam. Lahko govorim iz izkusenj, ampak samo na podrocju tehnologije in ne umetnosti. Torej te trditve, ki so bile podane v tem prispevku drzijo le za osnovnosolsko in srednjesolsko izobrazbo v veliki meri. Studenti na Finskem imamo ogromno prostega casa in celoten sistem me bolj spominja na gimnazijski sistem v Sloveniji (glede nalog, ocenjevanja, urnikov) in ne na "zivcne vojne", s katerimi se nekateri moji prijatelji srecujejo na slovenskih univerzah. Razlog zakaj tako malo Fincev nadaljuje studij na univerzah je pa preprost - obvezen enoletni vojaski rok za moske, ki marsikoga odvrne do nadaljne izobrazbe, in posebej organizirane srednje sole kjer naenkrat obiskujes gimnazijo in poklicno solo. Tako da imas vecjo izbiro kako nadaljevati. In mnogo Fincev se tudi odloci za studij v kasnejsih letih, veliko je takih, ki diplomirajo ali magistrirajo do trikrat... In cene so pa pac cene. Seveda, ce zelis hiso ali stanovanje v srediscu Helsinkov bodo cene visoke, a v centru Ljubljane pa niso? Zivim cisto blizu ene izmed glavnih avtobusnih in zelezniskih postaj, 15 minut do Helsinkov z vlakom. Cena je pa nizja od 500 EUR za 50 kvadratnih metrov. Pa spet cene niso tako visoke za osnovna zivila, med 10-20 centov drazji zivalski izdelki, mlecnih pa celo cenejsi. Kofetkanje in podobna razvajanja te pa res stanejo... Je pa res da je poklic ucitelja zelo cenjen in ne more kar vsak postati ucitelj. Mogoce je pa to tudi razlog zakaj primanjkuje uciteljev v nizjih razredih in srednjih solah... Skratka, dober clanek vendar z veliko pomanjkljivostmi, ki bi jih lahko podprli se z drugimi dejstvi ✌🏼