Soočenje o zdravstvu: so predstavniki strank pravilno navajali podatke?

Časovnica odločitve o nakupu cepiva Janssen po smrti mlade bolnice

Jelka Godec (SDS) je na vprašanje voditeljice soočenja Maje Sodja, zakaj se je vlada na dan smrti mlade bolnice v UKC Ljubljana, ki je sledilo cepljenju s cepivom Janssen, odločila kupiti 100.000 odmerkov tega cepiva od Madžarske, dejala, da Evropska agencija za zdravila v tistem času ni dala odklonilnega mnenja za cepljenje z Janssenom. Cepivo je bilo priznano, prav tako je Godčeva vprašala: “Ali ste vi isti dan vedeli, da je bilo cepivo vzrok?” Minister pa je po njenih besedah potem takoj prepovedal cepljenje z Janssenom.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so 27. septembra 2021 v zelo težkem zdravstvenem stanju sprejeli mlajšo bolnico, ki je dan pozneje umrla. Drži trditev Godčeve, da je strokovna komisija, ki je preiskovala primer, potrdila vzročno povezavo cepljenja z Janssenom s smrtjo šele konec novembra, a že na dan sprejema bolnice v UKC so zdravniki postavili sum na zaplet po cepljenju s cepivom Janssen in ga tudi prijavili NIJZ. 

Vlada je 28. septembra sporočila, da so se odločili za nabavo dodatnih 100.000 odmerkov cepiva proti covidu-19 proizvajalca Janssen zaradi takratnih epidemioloških razmer in izraženega interesa prebivalcev za omenjeno cepivo. Pred tem so epidemiologi NIJZ izrazili odklonilno mnenje do nakupa tega cepiva zaradi njegove nižje učinkovitosti. 

Ministrstvo za zdravje je 29. septembra začasno ustavilo cepljenje z Janssenom. Danes se je s tem cepivom mogoče cepiti le na izrecno zahtevo posameznika, ki to potrdi tudi s podpisom. Drži tudi izjava, da Evropska agencija za zdravila (EMA) v času vladne odločitve o nakupu Janssena ni dala odklonilnega mnenja do tega cepiva. Je pa tudi dejstvo, da ima Janssen ves čas, torej tudi še danes, Emino dovoljenje za pogojno uporabo.

Vlada je 21. oktobra preklicala nakup cepiva.

Jani Möderndorfer o številu družinskih zdravnikov

Jani Möderdorfer (LMŠ) je glede pomanjkanja družinskih zdravnikov dejal, da danes 130.000 ljudi ne more priti do zdravnika.

Delež zavarovanih oseb pri nas, ki nima izbranega osebnega družinskega, otroškega ali šolskega zdravnika, je zadnjih nekaj let približno enak in se giblje od pet do skoraj sedem odstotkov. Po zadnjih podatkih ZZZS približno 6,2 odstotka ali 130.000 zavarovanih Slovencev nima izbranega osebnega zdravnika. 

Vendar pa to ne pomeni, da vseh 130.000 ljudi, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika v javni zdravstveni mreži, do njega tudi ne more priti. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) 145 družinskih in osebnih zdravnikov v javni zdravstveni mreži še sprejema nove bolnike, saj še ne dosegajo dogovorjenega števila glavarinskih količnikov (obremenitve) na tim.

Židan o povečanju števila družinskih zdravnikov

Dejan Židan (SD) je dejal, da se je število družinskih zdravnikov v zadnjih 15 letih povečalo za 13,5 odstotka.

Po podatkih ZZZS se je število timov družinskih in otroških ter šolskih zdravnikov, ki jih financira ZZZS, povečalo s 1289 v letu 2006 na 1388 v letu 2021. To pomeni, da se je število timov povečalo za približno 7,14 odstotka. Gre sicer samo za zdravnike, ki so del javnega zdravstvenega sistema. 

Zdravniška zbornica Slovenije nam je posredovala še podatke o aktivnih zdravnikih v obdobju od 2009 do 2021. Po njihovih podatkih je bilo pred 12 leti v Sloveniji aktivnih 167 zdravnikov splošne medicine in 873 družinske medicine, skupno torej 1040. Do leta 2021 je število aktivnih zdravnikov s področja splošne in družinske medicine naraslo za 17,8 odstotka (skupno 1373). Torej podatek, ki ga navaja Židan glede na podatke ZZZS in Zdravniške zbornice, ne drži. 

Kljub temu da se število družinskih zdravnikov z leti povečuje, smo še vedno pod evropskim povprečjem. Po oceni Evropske komisije manjka v Sloveniji tisoč zdravnikov, da bi dosegli povprečje Evropske unije.

Kordiš o zdravnikih ‘dvoživkah’

Miha Kordiš (Levica) ocenjuje, da imamo dobrih 10 odstotkov zdravnikov, ki sočasno poleg javne službe opravljajo še zasebno službo – gre za t. i. zdravnike dvoživke, ki po njegovem mnenju aktivno ustvarjajo čakalne vrste. 

V stranki Levica so nam pojasnili, da so podatke pridobili julija 2020 preko poslanskega vprašanja, ki ga je ministru za zdravje zastavil poslanec Željko Cigler. Iz podatkov ministrstva za zdravje, ki so nam jih posredovali v Levici, je razvidno, da je v Sloveniji v letu 2019 delo pri drugem delodajalcu v povprečju na mesec opravljalo 740 zdravnikov, vsak zdravnik pa je v povprečju opravil 7,2 ure na teden.

Glede na to, da je bilo v letu 2019 v Sloveniji po podatkih Zdravniške zbornice 6514 zdravnikov, to pomeni, da je delo pri drugem delodajalcu opravljalo več kot 11 odstotkov vseh zdravnikov v državi. A previdno, tukaj so všteti vsi zaposleni v javnih zavodih, ki opravljajo delo tudi pri drugih javnih zavodih, ne samo pri koncesionarjih, čistih zasebnikih ali imajo lastni s. p. ali d. o. o., medtem ko se Kordiš v izjavi navezuje samo na tiste, ki poleg javne službe opravljajo še zasebno. 

V januarju je v naši največji bolnišnici UKC Ljubljana imelo 381 zdravnikov in 113 zaposlenih s področja zdravstvene nege soglasje za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Trenutno ima 258 zdravnikov in 82 zaposlenih v zdravstveni negi soglasje za delo pri koncesionarjih in zasebnikih brez koncesije. 

Naša analiza desetih splošnih bolnišnic in obeh UKC-jev iz septembra lani je pokazala, da nekaj manj kot tisoč zaposlenih v javnem zdravstvu, med njimi večinoma zdravniki, ob redni službi služi še drugje. Zaposleni so imeli 1476 soglasij za delo drugod.