Starejši na stranskem tiru politike že vsaj 18 let, bo po covidu drugače?

Epidemija je razgalila mačehovski odnos države do starejših

90-letna Jerica Škof je srečna, nasmejana starostnica iz Centra starejših Horjul. Okužila se je z novim koronavirusom, a ozdravela. Dokler ni bila negativna, je bila na posebnem covid oddelku, ki so ga naredili v domu. "Dobila sem kisik. Vse sem prestala, nič mi ni bilo hudega. Jaz sem se rada celo življenje smejala, res sem bila zmeraj bolj dobre volje."

Jerica je ena izmed srečnic iz domov za starejše občane (DSO), ki so bili žarišča covida-19. V 90 domovih so se pred okužbo ubranili, v 12 domovih pa je skupaj zbolelo 323 stanovalcev v povprečju starih 82 let. Čeprav se je od 18.800 oskrbovancev v domovih okužilo le 1,7 odstotka ljudi, so zlasti v treh domovih - Šmarje pri Jelšah, Ljutomer in Metlika, plačali precejšen davek, saj je tam je umrlo 73 starostnikov. Razloga za tragičen izid pa predvsem dva, da je do izbruha prišlo zelo kmalu, preden je bilo moč ukrepati, in velike organizacijske težave. Jasnih navodil ni bilo, domovi so se morali znajti po svoje, osebje, ki ga močno primanjkuje in je podplačano, je garalo, delalo dvojne izmene, zmagalo na etični pogon. V domovih je umrlo 55 ljudi od 265 okuženih, med 58, ki so jih zdravili v bolnišnici, pa 31. Umrli so bili v povprečju stari 84 let.

Česa smo se naučili iz prvega vala? Kdo, kako, po kakšnih in čigavih navodilih bo sprejemal odločitve, kje koga zdraviti v morebitnem drugem valu, da ne bo nikakršnih senc dvoma o morebitnem zapiranju poti v bolnišnico in politizacije? Kako bodo definirani paliativni obrazci oziroma vložnimi listi konzilija zdravnikov? Ključno torej zdaj je, da bodo pravila, usmeritve jasna.

DSO Horjul - izbruh so zajezili takoj, zbolelo je 21 stanovalcev

"V (op. DSO) Horjulu smo v prvem valu imeli izbruh covida-19 in smo ga uspeli dobro zajeziti, vendar pa sistem na začetku izbruha ni deloval. Izjave odgovornih v medijih niso bile skladne z resničnostjo na terenu. Zaradi tega si želim, da bi v izogib nejasnostim in v želji po učinkovitem spopadanju z boleznijo covid-19 v času pred drugim valom epidemije izvajalci v domovih imeli jasna in natančna navodila za ravnanje." Tako Tanja Petkovič, predsednica sekcije domskih zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije v pismu, ki ga je naslovila na državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje (MZ) Tino Bregant. Petkovičeva, ki je že 13 let zdravnica v DSO Horjul, kjer so imeli 21 okuženih s covidom-19, si želi razjasnitev dilem, saj je prepričana, da bodo lahko le z jasnimi odgovori zajezili okužbo in preprečili nenadzorovano širjenje. Petkovičeva, ki je zdravnica tudi vojniškem domu, se boji, da jih bo "država spet pustila na cedilu, saj nima nikakršne strategije, kako ukrepati v drugem valu, ki se mu ne bomo izognili".

Tako minister za delo kot zdravje zatrjujeta, da bodo oblikovali načrt obvladovanja okužb s covidom-19. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) zdaj oblikuje delovno skupino, kjer bodo sodelovali stroka, izvajalci, ministrstvi za zdravje in delo, in bo pregledala ukrepe in dobre prakse poteka obvladovanja okužbe. "Za primer drugega vala bodo oblikovani protokoli in usmeritve, kako bodo delovali izvajalci ob morebitnem drugem valu."

Minister za zdravje Tomaž Gantar zatrjuje, pravila bodo jasna, tudi v bodoče bodo še vedno vsi, ki bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje, tega tudi dobili. "Skušali pa bomo zagotoviti vmesno institucijo - negovalno ustanovo in tako olajšali reorganizacijo dela znotraj domov, da se prilagodijo razmeram, če bi prihajalo do večjega števila okuženih."

Zaenkrat informacij koordinatorji še nimajo, pravi Petkovičeva, ko v pismu državni sekretarki zapiše izkušnjo s koordinatorko za zdravstveno nego, ki si je prišla v DSO Vojnik ogledat prostore - sivo in rdečo cono in na vprašanja ni znala odgovoriti. "Omenjala je, da naj bi v ZD Celje še naprej obstajala mobilna enota za jemanje brisov in da naj bi bile zadeve "urejene". V kolikor pa ne bi bile, pa "naj jo kar pokličemo". Mislim, da je situacija preveč resna za podajanje takšnih opazk, prav tako že imam izkušnjo popolnoma nedelujočega sistema, ki sem jo izkusila 22. 3. ob pojavu izbruha covida-19 v Horjulu in si tega ne želim ponoviti. Mislim, da bi morali pred oblikovanjem con v domovih najprej doreči kriterije za sprejem v sivo cono in klinično pot pri potrjeni okužbi, saj imamo v nasprotnem primeru le veliko papirja brez uporabne vrednosti, na koncu pa bodo kratko potegnili stanovalci domov in tisti, ki delamo v njih."

DSO Horjul je edini dom, kjer jim je uspelo multifokalno okužbo popolnoma zajeziti, poudari Petkovičeva in doda, da so širjenje okužbe zajezili samo zato, ker so sledili priporočilom, ki sta jih v začetku marca napisala prav Petkovičeva in predsednik Sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič v okviru razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino. Ključna poudarka: nesprejemanje novih stanovalcev, strogi varovalni ukrepi in transport okuženih v covid točke zunaj domov za ostarele.

"Nismo upoštevali uradnih priporočil, ampak smo upoštevali strokovna priporočila razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino. Vztrajali smo na tem, da se odvzema brise tudi vsem tistim, ki so bili sostanovalci pozitivnih, vsemu osebju, in mislim, da smo na ta način uspeli zelo učinkovito ustaviti širjenje okužbe v domu. 

Poleg tega so naredili improvizirano covid točko znotraj doma. "To nam je uspelo, ker imamo en stolpič doma, ki je bil posebej zgrajen in je popolnoma ločen od ostalega dela doma. Tako smo naredili hermetično zaprto rdečo cono, kamor smo premeščali bolnike, ki so bili pozitivni in zbolel ni nihče več, torej najini ukrepi pijejo vodo'. 21 jih je zbolelo do trenutka, ko smo diagnosticirali prvega okuženega, kasneje nihče več, kar je bil res uspeh za nas." 

Tako so v prihodnje izolirne covid točke zunaj domov za ostarele nujne, pove Petkovičeva. "To pa je pomembno zato, ker nimajo vsi domovi možnosti učinkovito izolirati svojih stanovalcev, torej svojih pozitivnih stanovalcev in hkrati učinkovito, z ustreznimi filtri, poskrbeti za varnost zaposlenih, ki delajo v covid točkah."

Zaplete se lahko pri ureditvi sivih con, opozarja Denis Sahernik, v. d. sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, saj so domovi stari, prostorov ni. Od 86 domov, ki so člani Skupnosti, jih je 75 povedalo, da tega ne bodo mogli storiti, navede Sahernik. Pritrdi mu tudi direktor doma v Rakičanu Zoran Hoblaj, kjer so imeli eno okuženo osebo."Domovi lahko uredimo neke stvari, ampak cone, ki so nam jih predpisali, so lahko samo približno urejene temu, kar si želi zdravniška stroka. Naš dom ni tako grajen, nimamo usposobljenega kadra in ne moremo 100-odstotno zagotavljati take zaščite, kot jo lahko nudijo zdravstvene ustanove."

Kako bi morali postopati v prihodnje, v odgovoru posredno sporoča ministrstvo za delo, ko poudarijo, da se je "kot učinkovita praksa pokazala pripravljenost bolnišnic, da sprejmejo prve okužene stanovalce, da jih umaknejo iz doma in preprečijo, da dom postane žarišče. Taki pozitivni primeri dobrih praks so: DSO Rakičan, Radovljica in Naklo." Hkrati pa dodajo, da so bili že zdaj "vsi okuženi starostniki, za katere so domski zdravniki ocenili, da bi za njih bila ustreznejša namestitev v bolnišnici, tja tudi bili napoteni. Vsi umrli so imeli tudi druge resnejše zdravstvene težave oz. so že bili v paliativni obravnavi."

V DSO Rakičan, ki ga izpostavlja MDDSZ, so imeli eno okuženo osebo, ki so jo po negativnem brisu odpeljali v bolnišnico zaradi drugih zdravstvenih težav, pojasnjuje Hoblaj, ki doda, da je bila pozitivna šele v bolnišnici. "Ko so pripravljali vrnitev okužene osebe v našo institucijo, smo temu nasprotovali iz čisto zdravorazumskega razloga - zakaj bi širili okužbo po našem domu,oziroma povzročili novo žarišče, če je bilo v bolnišnicah veliko prostih kapacitet. In temu je potem prisluhnila stroka v UKC Maribor, kjer so to osebo zadržali, dokler ni bila nekajkrat zapored negativna in jo šele nato vrnili v naš dom."

Ne le domski zdravniki, tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je ves čas poudarjal "da mora imeti vsak, ki potrebuje bolnišnično obravnavo, do nje dostop pod enakimi pogoji kot drugi", zdaj vlado poziva "naj oblikujejo jasne protokole, kako ravnati v primeru drugega vala epidemije glede omejitve obiskov, vzdrževanje stikov, oskrbe."

V skoraj 90 odstotkih domov okužbe niso imeli. Je bila to sreča ali dobro in pravočasno ukrepanje? Za ključne so se izkazali izobraževanje in zaščitna oprema za zaposlene, vzpostavitev con, razdelitev kadra, ki ne prehaja med conami, določitev čistih poti, zagotovitev varne delitve hrane in zdravil, pravočasno zapiranje domov in tudi priprava ustreznih pojasnil za stanovalce in svojce.

Tako direktorica Deosovega Centra starejših v Notranjih goricah Ana Petrič kot direktor Doma Danice Vogrinec Maribor Marko Slavič povesta, da brez sreče gotovo ni šlo, v ozadju pa so bile odločilne hitre reakcije ob začetku epidemije in dobro pripravljeni številni ukrepi.

Prvi problem je nedvomno infrastruktura, zato je smiseln razmislek o modelu, ki bo predvideval rešitve tudi za ekstremne situacije, kot je ta epidemija, poudarja Slavič in dodaja, "že organizacija sivih con pomeni v domovih rezervacijo določenega števila posteljnih kapacitet za stanovalce, ki jih sprejemamo. Ne samo za te, tudi za tiste, ki jih zaradi simptomov v domu pošiljamo na zdravljenje. In seveda te sive cone pomenijo posteljne kapacitete v domovih, ki so prepotrebne za ostale, ki čakajo za vstop v sistem." 

Da ne govorim o rdečih conah, ki naj bi pomenile zdravljenje pacientov - stanovalcev s covidom, ki jim v domovih nasprotujemo iz enostavnega razloga, ocenjujemo, da je treba vse slovenske državljane obravnavati enakovredno in jih zdraviti v bolnišnicah. 

Petričeva poudarja, da je bila to situacija, ki je pustila svoj pečat. Da je bila najtežja prav za stanovalce, ki so se morali prilagoditi različnim navodilom. "Najbolj aktualna je bila siva cona, to je bila cona za vse tiste stanovalce, ki so odšli na nujne preglede in vsi ti stanovalci so bili potem sprejeti v sivo cono. Naš center je star osem let, tako da nismo imeli večjih težav z zagotavljam teh ustreznih prostorov in mislim, da je to bila ključna stvar, da smo se uspešno izognili virusu. Siva cona je v bistvu območje, kamor se namesti stanovalce, za katere obstaja sum, da so morda bili v stiku z nekom, ki je okužen."

Ob tem poudari, da se na drugi val že pripravljajo, ves čas uporabljajo dezinfekcijski prehod, ki sta ga kupili Civilna zaščita in Občina Brezovica, posodabljajo krizne načrte, dobavljajo različne materiale na zalogo in tudi urejajo sive cone. "Za sive cone smo namenili od pet do 10 tisoč evrov. Gre pa za namestitve zaenkrat v velikosti šestih postelj, v primeru okužbe v centru pa se seveda potem širimo. Mi imamo možnost, da lahko urejamo te prostore in se želimo prilagoditi tako, da ne bomo v stiski, če pride in upamo, da ne pride do okužb." 

Prof. dr. Tomažič: Če se le da, naj stanovalci ostanejo v DSO' 

Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike UKC Ljubljana je v članek Covid-19: kaj je dobro, da ve vsak zdravnik' zapisal: "Če se le da, naj stanovalci ostanejo v DSO, sicer pa so potrebni drugi scenariji." To potrdi tudi danes in pove primer 90-letnega para, ki je zbolel za covidom. "Gospo so prepeljali v bolnišnico, gospoda ne. Umrla je gospa, premestitev je bila preveč stresna. Gospod je ostal dobro oskrbljen s kisikom v domu in preživel. Torej, da ostanejo doma, je zanje velika rešitev." 

Sredi epidemije je profesor Tomažič v članku v Delu zapisal, da so nujni načrti izhodnih strategij oziroma paliativni načrti in da je treba za bolnike v DSO-jih poskrbeti strokovno in v skladu z etičnimi načeli. 

In že tako konec marca opozoril, "če nas bo neljubi scenarij s hitrim nenadnim povečanjem števila okuženih v DSO-jih in ogromno nenadno potrebo po hospitalizaciji našel nepripravljene, bodo odločitve glede napotitve težje, ker so tovrstne odločitve v naglici težke in pogosto neustrezne. Bojimo se, da bo veliko nekritičnih napotitev, ki tovrstnim bolnikom ne bodo koristile in ne bodo pripomogle k izboljšanju kakovosti njihovega življenja, podaljševale bodo njegovo trpljenje, kar je v nasprotju s principi paliativne oskrbe in človeškega dostojanstva."

Prejšnji teden so se vrstili dogodki, pisma, pozivi zdravnikov in odločna podpora kolegom, ki so se odločali o zdravljenju starostnikov v DSO-jih, saj so prepričani, da so bile napotitve v bolnišnice pretehtane in sprejete v največjo korist za oskrbovance. Ostro zavračajo očitke o črnih seznamih starostnikov' ali seznamih smrti', trdijo, da je šlo za popis zdravstvenega stanja prebivalcev v domovih. Zdravniki si zdaj želijo na podlagi analiz sistem nadgraditi in poenotiti za celotno Slovenijo, kako torej zdraviti starostnike in bolnike s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi.

Intenzivno zdravljenje starostnikov praviloma ne rešuje življenja, ampak podaljšuje trpljenje, pravijo zdravniki v pismu: "V slovenskih DSO je povprečna starost oskrbovancev 87 let. Večina ima pridružene napredujoče in neozdravljive bolezni. Pri njih možnosti preživetja nekajtedenskega zdravljenja z mehanskim predihavanjem praktično ni."

143 milijonov za novo Infekcijsko kliniko v Ljubljani in dostojno zdravljenje za vse?

Zdravstveni in sistem upravljanja domov za starejše občane sta že več let podhranjena v pomanjkanju kadrov in ustrezni prostorski infrastrukturi, a sta se ne glede na vse hitro in optimalno prilagodila izbruhu epidemije, priznava minister za zdravje Gantar. 

Tako kot razpadajo domovi za starejše, ob tem, da jih je odločno premalo, so v izjemno slabem stanju tudi nekatere bolnišnice. Epidemija je razgalila izrabljeno infrastrukturo 120 let stare stavbe in prizidka iz leta 1956 Infekcijske klinike UKC Ljubljana. Spomnimo se tudi vsakoletnih prizorov ob epidemiji gripe, ko se redno dogaja, da morajo pacienti do sprejema počakati na hodniku.

Načrti za gradnjo prizidka oziroma nove Infekcijske klinike so bili večkrat popravljeni, trenutno končujejo zadnjo verzijo, pravijo v UKC Ljubljana. "Glede na ugotovitve s prvim valom epidemije bo praktično nemogoče obvladovati hkrati pričakovan jesenski porast respiratornih bolezni (gripa, RSV) in morebitni drugi val epidemije. Največje pomanjkljivosti klinike so premalo prostora, slaba funkcionalnost in pomanjkanje nujno potrebne podtlačne sobe za okužbe, ki se širijo kot aerosol."

Ocenjena vrednost prve faze gradnje, to je prizidka k Infekcijski kliniki, znaša 80 milijonov evrov. Če bi porušili in na novo zgradili obstoječo kliniko, bi skupaj z nadomestnimi gradnjami investicija narasla na 143 milijonov evrov. V UKC Ljubljana zagotovo pričakujejo gradnjo prve faze in manjše popravke na obstoječi stavbi. 

Minister Gantar priložnost za financiranje vidi v evropskih sredstvih na račun epidemije, med prioritete so uvrstili tako ljubljansko kot mariborsko infekcijsko kliniko. "Težava pa je, ker se je sprva določena vrednost močno povečala. Moramo najti rešitev, dejstvo je, da želimo ta projekt izpeljati." Gantar pripravo dokumentacije obljublja za konec leta.

Če zdaj ni trenutek, da bo politika prisluhnila, potem ni možnosti, da bo sploh kdaj

V Skupnosti socialnih zavodov, ki skrbijo za več kot 21 tisoč stanovalcev, več kot štiri tisoč uporabnikov pomoči na domu, več kot tisoč uporabnikov dnevnega varstva in zaposlujejo več kot 12 tisoč delavcev, že vseh 20 let, ko še kar čakamo na sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, opozarjajo, da mora država nujno nameniti več denarja za oskrbo starejših. Posluha ni. Sahernik verjame, da jim bo zdaj politika prisluhnila. "Ta epidemija je razgrnila žal vso hudo pomanjkanje v domovih, dolgoletno zapostavljanje domov za starejše, dolgoletno zapostavljanje celotnega področja na starejših. Če zdaj ni trenutek, da bo politika prisluhnila, potem ne vidimo možnosti, da bo sploh kdaj."

Politika Zakon o dolgotrajni oskrbi sprejema že 18 let

Slovenija je s povprečno starostjo 43,5 leta sedma najstarejša država na svetu. Kmalu se bomo pridružili klubu najstarejših, ob bok Japonski, Nemčiji, Italiji, Grčiji. Že danes pa velja, da je vsak peti Slovenec starejši od 65 let. Kje bomo vzeli denar za pokojnine? Kdo bo plačal socialno in zdravstveno varstvo starostnikov? Kdo bo skrbel za onemogle, pomoči potrebne? Domov je premalo, oskrba na domu je nezadostna. Kje so programi? Zgolj na papirju preplačanih študij, analiz, strategij?

Od leta 2002 politika piše osnutke zakonov o dolgotrajni oskrbi, kot prioriteto ga vestno v koalicijske pogodbe pišejo tudi vlade. 

Pripravljenih je bilo že šest predlogov zakonov, bile so tudi javne razprave, usoda pa vselej enaka, zataknilo se je pri denarju. Ko je zakon pripravljala Milojka Kolar Celarc v Cerarjevi vladi, je leta 2017 dejala, da so vsi izdatki, vključno z novimi storitvami, ki jih danes ni, ocenjeni na približno 356 milijonov evrov. Danes so ocene že višje, od 400 do 450 milijonov evrov. 

Na spodnji povezavi pa si lahko preberete članek, kako so bili starostniki vsaj 18 let na robu političnih prioritet.