Štipendije – nagrada, spodbuda, privilegij, rešitev kadrovskih težav?

"Štipendij v Sloveniji je kar precej," pripoveduje Barbara Leder, direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada. A ob tem priznava: "Upala bi si trditi, da zbirnega podatka, koliko je štipendij v Sloveniji, verjetno nima čisto nihče."

Več kot 73 tisoč dijakov in študentov je lani prejemalo državno štipendijo. Od leta 2013 število prejemnikov raste, medtem ko se je povprečna višina te štipendije do leta 2021 zniževala. Lani je država za državne štipendije namenila dobrih 112 milijonov evrov, povprečna višina štipendije je bila 127 evrov.

Višina državne štipendije, ki jo sicer dodeljujejo pristojni centri za socialno delo, je odvisna od dohodka gospodinjstva; ta ne sme presegati 1.293 evrov na osebo. Za mladoletne upravičence se štipendija giblje od 33,22 do 137,44 evra, za polnoletne od 66,41 do 274,87 evra.

Ob tem lahko dijaki in študenti dobijo še dodatek za uspeh in dodatek za bivanje. Predviden pa je tudi dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

Spodbujanju izjemnih dosežkov dijakov in študentov so namenjene Zoisove štipendije. Vlagatelji morajo imeti vsaj en izjemni dosežek, hkrati pa dosegati tudi zahtevan šolski oziroma študijski uspeh. Za dijaka, ki se izobražuje v Sloveniji, mesečna Zoisova štipendija znaša 150,96 evra, za študenta 176,12 evra.

Lani je Zoisove štipendije prejemalo 2.937 dijakov in 1.650 študentov. Država pa je zanje namenila dobrih 11 milijonov evrov. Za neprekinjeno nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije mora štipendist vsako leto, še pred iztekom posameznega šolskega oziroma študijskega leta, vložiti vlogo za nadaljnje prejemanje za naslednje leto. Z lanskim šolskim letom pa velja tudi novost: dijaki in študenti lahko hkrati z Zoisovo prejemajo tudi državno štipendijo.

"Praviloma je povpraševanje večje od ponudbe," pojasnjuje Barbara Leder. "Pri Zoisovih štipendijah dve tretjini lahko odobrimo, ena tretjina pa ostane neodobrena." V letošnjem razpisu je bilo za Zoisove štipendije na voljo 3,5 milijona evrov.

S 125 evri na mesec država spodbuja mlade, da bi se odločili za deficitarne poklice, od izdelovalcev kovinskih konstrukcij, avtoserviserjev, pekov, mesarjev do cvetličarjev, steklarjev, dimnikarjev. Na leto štipendijski sklad podeli 1.000 deficitarnih štipendij.

Podoben namen imajo tudi štipendije za področje socialnega varstva, s katerimi skuša država mlade navdušiti za poklic socialnega delavca.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s štipendijami za področje vzgoje in izobraževanja mlade nagovarja, da se odločijo za študij pedagoških študijskih programov in kasnejšo zaposlitev v vzgojno-izobraževalnem sistemu.

Nove doktorje medicine, diplomirane medicinske sestre in zdravstvenike, tehnike zdravstvene nege ter magistre farmacije pa država išče tudi s štipendijami za področje zdravstvene dejavnosti. Letos je ministrstvo za zdravje zanje namenilo 291 tisoč evrov.

Številni delodajalci svoje kadre iščejo s kadrovskimi štipendijami. Med večjimi slovenskimi štipenditorji je tudi družba za tlačno litje aluminijevih ulitkov LTH Castings. "Dobrih tehničnih kadrov na trgu primanjkuje, zato je štipendiranje vsekakor eden od najboljših načinov, kako v podjetje privabiti bodoče kadre. Zadnjih 16 let aktivno delamo na področju štipendiranja in v tem času je bilo v naš sistem štipendiranja vključenih več kot 360 dijakov in študentov," pripoveduje Sabina Mohorič, strokovna sodelavka v kadrovsko-pravni službi. "S tem smo ustvarili res velik bazen bodočih kadrov. In iz tega bazena smo zapolnili marsikatero delovno mesto, ki bi ga sicer s trga delovne sile težko zapolnili. Od bolj enostavnih delovnih mest do tistih tehnično in strokovno zahtevnejših, pa tudi do vodstvenih pozicij."

Že kot dijak, kasneje pa tudi kot študent, je bil eden od štipendistov podjetja Luka Jamnik. Danes je vodja livarne. "Pridobitev štipendije je bila sicer bolj zamisel staršev," priznava. "Predvsem mi je štipendija omogočila neko finančno varnost, priložnost za delo v priznanem podjetju za prvih pet, šest, sedem let moje kariere."

Ker LTH Castings deluje v avtomobilski industriji, štipendije podeljujejo zlasti dijakom in študentom, ki so se odločili za tehnične poklice, pojasnjuje Sabina Mohorič. "V največji meri predvsem za poklice s področja strojništva, v nadaljevanju pa seveda tudi za poklice s področja mehatronike, elektrotehnike, metalurgije, nekaj malega pa tudi s področja računalništva in informatike." Štipendisti se šolajo na različnih ravneh, od srednje poklicne šole do druge bolonjske stopnje.

V letošnjem šolskem letu so podelili 22 štipendij, trenutno imajo več kot 140 aktivnih štipendistov. Osnovna višina štipendije je enaka za dijake in študente. V nadaljevanju pa je odvisna tudi od učnega uspeha oziroma povprečja. "Želimo, da si mladi prizadevajo dosegati čim boljše učne rezultate in osvojiti čim širši spekter znanj," pripoveduje Sabina Mohorič. "Konec koncev vemo, da se trud in znanje na dolgi rok vedno izplačata. V prvi vrsti štipendistom, ker zaradi tega veliko lažje napredujejo v podjetju, si ustvarijo lepo karierno pot. Po drugi strani pa smo tudi v podjetju veseli, ko dobimo usposobljene oziroma mlade z neko svežino znanja, novimi pogledi, novimi idejami."

V podjetju je karierno napredoval tudi Luka Jamnik. "Vse se je kar hitro odvilo," priznava. "Iz diplomiranega inženirja sem postal tehnolog v tehnoloških vodah, pridobil nekaj znanja, potem pa napredoval v vodjo oddelka livarne. Izhodišče vsega tega je pa štipendija oziroma štipendiranje, delo na vseh različnih lokacijah. Tako da je bil to zame en velik plus, kako lahko zgradiš kariero prek štipendije v nek lep poklic."

S štipendiranjem pa, dodaja Sabina Mohorič, ne skrbijo le za razvoj podjetja, pač pa tudi stroke, panoge in regije.