Stranski učinki po drugem odmerku cepiva so lahko izrazitejši, kar ni nujno slabost

Pogovarjali smo se z 80-letno Hildo in 82-letnim Dragom, ki sta že prejela dva odmerka cepiva proti covidu-19. Oba prihajata iz savinjske statistične regije, v svoji občini pa sta bila cepljena med prvimi starostniki, ki živijo zunaj domov za starejše. Kot sta nam zaupala, o cepljenju nista imela pomislekov, zato sta se pri svojem zdravniku med prvimi prijavila za cepljenje. 

Cepili so ju s cepivom Comirnaty. Prvi odmerek sta prejela 13. oziroma 14. januarja, drugega pa na začetku februarja. Kot sta se pošalila, sta drugi odmerek prejela celo ob isti uri kot prvega. Po prejemu prvega odmerka nista čutila pretiranih neželenih učinkov. Oba je dan po cepljenju bolela roka, in sicer na mestu vboda. Po prejemu drugega odmerka pa so bili učinki izrazitejši. Kot nam je pojasnila 80-letnica, je imela dan po cepljenju nekoliko povišano temperaturo (37,2), občutila je mrzlico, bolečine v sklepih in mišicah. Kot da bi imela gripo, se spominja. 82-letnika pa je znova bolela roka, pestila ga je utrujenost. Spal sem vse popoldne, nam je zaupal. V dveh dneh so vsi neželeni učinki izginili, danes pa se počutita dobro. 

Zakaj so učinki po drugem odmerku izrazitejši?

Kot je pojasnil infektolog, dr. Miha Simoniti, imamo zdaj že trdnejše podatke o neželenih učinkih cepiv, ki temeljijo na tehnologiji mRNA. V povprečju so pogostejši in izrazitejši pri tistih, ki so bolezen že preboleli, in po prejemu drugega odmerka cepiva. To smo opazili tudi na lastni koži, je dejal Simoniti. Najpogostejši neželeni učinki so bolečina na mestu vboda, bolečine v mišicah, slabo počutje oziroma utrujenost, glavobol in povišana telesna temperatura. Vsi v povprečju trajajo od 24 do 48 ur. 

Pri teh učinkih gre za lokalni in sistemski vnetni odgovor organizma, ki je močnejši, če je bilo telo že predhodno izpostavljeno antigenu. To je delec mikroorganizma, ki sproži imunski sistem – v primeru covida-19 je to protein bodice S. Pri tistih, ki so bolezen že preboleli, in pri drugem odmerku cepiva je močnejši odziv. To seveda ne velja za vse. Zakaj se to zgodi? Telo se z antigenom ne sreča prvič in se nanj tudi bolj odzove.

Za zdaj ni podatkov, ki bi kazali na pomembno razliko v pojavnosti stranskih učinkov v odvisnosti do starosti. Simoniti bi sicer pričakoval, da je neželenih učinkov manj pri starejših, ki imajo na splošno slabši imunski sistem in s tem manj buren odziv na cepljenje. 

Od 27. decembra lani, ko se je pri nas začelo cepljenje proti covidu-19, so bila v Sloveniji za uporabo odobrena tri cepiva, in sicer cepivo Comirnaty ameriško-nemškega dvojca Pfizer/BioNTech, cepivo ameriške Moderne in AstraZenece. Cepljenje z zadnjim naj bi se po napovedih začelo ta teden. Do 10. februarja je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje 57.595 oseb prejelo en odmerek cepiva, dva pa 44.141. 

NIJZ do 7. februarja prejel skupno 1051 prijav neželenih učinkov 

NIJZ je do 7. februarja prejel skupno 1046 prijav neželenih učinkov po cepljenju s cepivom Comirnaty. Do zdaj so z njim cepili 96.358 ljudi, skupno število razdeljenih odmerkov pa znaša 104.574. 

Od vseh posredovanih prijav se jih je 55 odstotkov nanašalo na prvi odmerek, 45 odstotkov pa na drugega. Tisti, ki so bili cepljeni s cepivom Moderne, še niso prejeli drugega odmerka, so nam potrdili na NIJZ. Pri cepivu Comirnaty je bilo največ prijav za splošne težave in spremembe na mestu aplikacije (1418). 392 prijav je s področja živčevja (glavoboli, vrtoglavica, omotica), sledijo prebavila (driska, bruhanje, bolečine v trebuhu) in bolečine v mišicah in sklepih (124). Pri tem je treba opozoriti, da vsi cepljeni ne poročajo svojim zdravnikom o stranskih učinkih, zato dejansko število ni znano.

Od začetka cepljenja do vključno 7. februarja je NIJZ prejel tudi deset prijav z neželenimi učinki (cepivo Comirnaty), ki so kvalificirani kot resni, kar predstavlja odstotek vseh prijav. Pri štirih starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji je nastopila smrt po cepljenju. V prvem primeru se je osebi na dan cepljenja poslabšalo zdravstveno stanje, ugotovili so srčni infarkt, naslednji dan je oseba umrla. V drugem primeru se je zgodila nenadna smrt 12 dni po cepljenju pri osebi s predispozicijo zaradi hudega kroničnega obolenja srca. Komisija pri ministrstvu za zdravje je oba primera obravnavala in sklenila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna. Preostala primera pa sta še v fazi preiskav.

Ena starejša oseba je nekaj ur po cepljenju kolapsirala, ugotovili so, da je pozitivna na SARS-CoV-2. Cepljena je bila v času inkubacije in je nato zaradi prebolevanja covida-19 potrebovala hospitalizacijo. Preostali neželeni dogodki so nastali v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija (anafilaksija takoj po cepljenju, venska tromboza s pljučno embolijo 14 dni po cepljenju, limfom devet dni po cepljenju, tranzitorna ishemična ataka 14 dni po cepljenju, povišana telesna temperatura in težko dihanje dan po cepljenju ter povišana telesna temperatura, utrujenost in bolečine po mišicah in sklepih). Primeri so še v fazi zbiranja podatkov. 

Od začetka cepljenja do 7. februarja je NIJZ prejel tudi pet prijav neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19 s cepivom Moderne. V tem obdobju je bilo v Sloveniji razdeljenih približno 4.200 odmerkov tega cepiva proti covidu-19 in z njim opravljenih nekaj več kot 1.300 cepljenj. Pri cepljenih osebah je šlo za bolečino in rdečino na mestu cepljenja, glavobol, slabost, utrujenost, zamegljen vid in slabšo odzivnost.

Spremljanje stranskih učinkov po cepljenju v Sloveniji sicer podpira Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov (eRCO), s katerim se samodejno prenašajo in zbirajo podatki o vseh opravljenih cepljenjih in neželenih učinkih. Učinke so dolžni prijavljati vsi zdravstveni zavodi in pravne ter fizične osebe v zdravstveni dejavnosti ne glede na koncesijo. 

Za primerjavo: v letu 2018 je bilo v register posredovanih 418 prijav neželenih učinkov po cepljenju (izdanih več kot 650.000 odmerkov cepiv). 418 prijav je vsebovalo poročila o 910 neželenih učinkih. Največji delež prijav, kot kaže poročilo NIJZ, je bil zaznan po cepljenju s kombiniranimi cepivi, ki se uporabljajo v programu obveznega cepljenja. Pri večini je šlo za splošne težave in spremembe na mestu cepljenja, kot so bolečina, rdečina in oteklina. Od splošnih oziroma sistemskih učinkov je bila najpogosteje prijavljena povišana temperatura. 21 prijav je vsebovalo neželene učinke, ki so jih kvalificirali kot resne, kar je predstavljajo pet odstotkov vseh prijav. 

'Učinki po cepljenju niso vedno neželeni'

Da hujši stranski učinki po drugem odmerku cepiva niso znak za alarm, je na vladni novinarski konferenci pred časom pojasnil tudi dr. Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo. Kot je dejal, je bolečina na mestu vboda le znak, da so se začela tvoriti protitelesa, da je vnetje. Naš imunski sistem je tako začel delovati, je povedal Štrukelj. Zato učinki po cepljenju niso vedno neželeni. Močneje kot naš imunski sistem reagira, več protiteles bo nastalo, je dodal. Med najpogostejše učinke je uvrstil tudi glavobole, ki pa izzvenijo v enem ali dveh dneh. Tako kot Simoniti pa je tudi Štrukelj poudaril, da neželenih učinkov po cepljenju ne moremo primerjati z boleznijo, ki jo povzroča novi koronavirus. 

Kot sta Pfizer in Moderna navedla v prošnji za izredno odobritev cepiva pri regulatorjih, na primer Evropska agencija za zdravila in ameriški FDA, so tudi v kliničnih študijah ugotovili, da so bili učinki po drugem odmerku pri prostovoljcih izrazitejši. Moderna je navedla, da so otekline, bolečine v mišicah in sklepih, glavoboli in vročina veliko pogostejši po drugem odmerku. 

'Cepiva učijo imunski sistem, da mora biti vedno na preži'

Ameriški zdravnik in virolog dr. Greg Poland je za ameriške medije opisal svoje počutje po prejemu drugega odmerka cepiva Moderne. Občutil je mrzlico, močan glavobol in slabost, imel pa je tudi povišano temperaturo, a ti učinki niso nič slabega. "To je dokaz res močnega imunskega odziva, kar pa ne pomeni, da ljudje, pri katerih je odziv manjši, ne razvijejo protiteles," je povedal. Prvi odmerek Poland opiše kot vajo za telo, s katero skuša slednje prepoznati tujca, ki je videti kot novi koronavirus. Kaj se zgodi po tem? "Ko dobite drugi odmerek, vaš imunski sistem kriči po megafonu: napadalec je tu, uničite ga," je na slikovit način opisal Poland. 

Za lažjo predstavo so nam lahko v pomoč tudi analogije, je dejal ameriški profesor evolucijske biologije na univerzi Arizona Michael Worobey. "Predstavljate si, da neko noč pogledate skozi okno in vidite neznanca. Malo boste prestrašeni, a ne bo še čas za paniko. Nekaj tednov pozneje boste slišali nenavaden zvok, pogledali skozi okno in videli isti obraz. Verjetno je, da bo vaša reakcija takrat drugačna in izrazitejša. Zagrabila vas bo panika, utripalo vam bo srce, poklicali boste policijo in ta bo ukrepala," je pojasnil. Prvi odmerek tako služi temu, da se naše telo z virusom prvič seznani, drugič pa bo vsiljivca že prepoznal in tudi izraziteje reagiral. Po takšnem principu delujejo cepiva – učijo imunski sistem, da mora biti vedno na preži, je dodal profesor. 

Američani po drugem odmerku poročali o več neželenih učinkih

Ali se pri cepivih stranski učinki razlikujejo? Simoniti je razložil, da je sestava mRNA cepiv in vektorskih cepiv različna, antigen, ki sproži imunski odgovor, pa je na koncu enak – protein bodice S. Za zdaj ni videti, da bi se profil stranskih učinkov pomembno razlikoval med cepivi. 

So pa opazne nekatere razlike pri pogostosti pojavljanja posameznih stranskih učinkov. Po podatkih oxfordske univerze so pri cepivu AstraZenece najpogosteje poročali (v 67 odstotkih) o bolečini na mestu vboda, pri cepivu Comirnaty pa je bil ta odstotek še nekoliko višji (med 83 do 92 odstotki). 

Da so stranski učinki po prejemu drugega odmerka izrazitejši, kaže tudi poročilo ameriškega Centra za imunizacijo in respiratorne bolezni, objavljeno 27. januarja. Na podlagi takratnih podatkov je v ZDA vsaj en odmerek cepiva Comirnaty prejelo nekaj več kot 12 milijonov ljudi, vsaj eno prijavo stranskih učinkov pa je vložilo 997.042 oseb. En odmerek ali več cepiva Moderne je prejelo skoraj deset milijonov ljudi, vsaj eno prijavo stranskih učinkov pa oddalo malo več kot milijon oseb. 

Američani lahko o stranskih učinkih po cepljenju poročajo prek sistema V-safe. Najpogostejši neželeni učinki so bili bolečina na mestu vboda, utrujenost, glavobol, mrzlica, bolečine v mišicah in sklepih, slabost, vročina in oteklina. Prejemniki cepiva Comirnaty so po prejemu prvega odmerka najpogosteje poročali o bolečini na mestu aplikacije, kar je predstavljajo 67,7 odstotka vseh prijav, po prejemu drugega odmerka pa se je odstotek še nekoliko zvišal (74,8 odstotka). Zaznana je bila tudi okoli 22-odstotna rast pojava utrujenosti in okoli 17-odstotna rast pojava glavobola. Več je bilo tudi prijav vročine, bolečin v mišicah in sklepih, mrzlice, oteklin in slabosti. 

Osebam, ki so že bile cepljene z dvema odmerkoma, se ni treba več testirati

Kot je dejal Simoniti, zaščita po cepljenju ni nikoli popolna, vendar bi optimalno zaščito pričakovali 7–14 dni po drugem odmerku cepiva. Po besedah nacionalne koordinatorice programa cepljenja na NIJZ Marte Grgič Vitek predvidena zaščita nastopi teden dni po drugem odmerku cepiva Comirnaty in dva tedna po cepivu Moderne.

Kot so nam odgovorili z NIJZ, je stališče epidemiološke stroke, da prebolela bolezen covid-19 znotraj 1–3 mesecev (lahko tudi do šest), dokazana z zdravniškim potrdilom, lahko predstavlja alternativo negativnemu izvidu testa pri posameznih dejavnostih, za izvajanje katerih je zahtevan negativni test. Stališče so januarja kot predlog posredovali strokovni skupini pri ministrstvu za zdravje v nadaljnjo obravnavo. 

Vlada je na četrtkovi seji odločila, da osebe, ki so že prebolele covid-19 v zadnjih šestih mesecih, ne potrebujejo več negativnega testa na novi koronavirus. Prav tako so nova izjema tudi cepljeni. En teden po prejemu drugega odmerka cepiva Comirnaty in dva tedna po drugem odmerku cepiva Moderne je cepljena oseba obravnavana enako kot t. i. prebolevniki, zato negativnega testa ne potrebujejo več. 

Podatkov o tem, kako cepiva vplivajo na prenos virusa v populaciji, je še relativno malo. A študija, ki so jo opravili v Izraelu, je pokazala, da cepivo Comirnaty zmanjšuje virusno obremenitev, kar je znak, da bi lahko pomembno vplivalo tudi na zmanjšanje širjenja virusa. AstraZeneca pa je že sporočila, da prvi izsledki študije kažejo, da cepivo zmanjšuje prenosljivost virusa do 67 odstotkov. 

Po Simonitijevih besedah popolna sterilizacijska imunost verjetno ni mogoča, saj tudi nobeno cepivo ne nudi 100-odstotne zaščite. Podatki sicer kažejo, da se po cepljenju zelo zniža virusno breme tudi pri tistih, ki kljub cepljenju zbolijo. Okužbe pri tovrstnih bolnikih so blage do zmerne, še najpogosteje pa asimptomatske. Dlje časa je tudi že znano, da asimptomatske osebe virus slabše prenašajo na druge, je pojasnil Simoniti. Vse torej kaže na to, da cepljenje dobro preprečuje tudi prenose, seveda pa ne 100-odstotno, zato osnovni ukrepi (maska, distanca, higiena rok) veljajo tudi za cepljene.