Švarc Pipanova neresnično, da je SD predlagal višjo minimalno plačo, Mesec reševal Violeto Tomić

Ugotovitev: Švarc Pipanova si je prisvojila predlog o višji minimalni plači, Mesec pa je v soočenju reševal nespretne izjave nosilke liste Violete Tomić, ki je tudi vodilna kandidatka Evropske levice.

Dvig minimalne plače

Dominika Švarc Pipan je v odgovoru Luku Mescu, ki se je pohvalil, da je Levica omogočila zadnji dvig minimalne plače, zasluge za ta ukrep pripisala stranki SD: "Vsi ti ukrepi so ukrepi Socialnih demokratov."

Zadnji predlog zakona o dvigu minimalne plače na 886,63 evra je uradno vložila skupina 52 poslancev. Toda prvopodpisani pod predlog sprememb zakona, ki so ga vložili 7. novembra 2018, je Luka Mesec, njegovemu sledi še osem podpisov poslancev Levice.

Zvišanje minimalne plače je potrdilo 56 poslancev koalicije, Levice in nacionalne stranke. Proti ni bil nihče.

Dominika Švarc Pipan se je ob tem pohvalila tudi, da so v SD "minimalno plačo zvišali v času krize."

Po mnenju Marka Lovca se SD oziroma Pahorjeva vlada s tem ukrepom iz leta 2010 ne bi smela hvaliti: "Pahorjeva vlada je v času globalne finančne in ekonomske krize res dvignila minimalno plačo. Ukrep naj bi deloval proticiklično (spodbudil potrošnjo). Kmalu pa se je izkazalo, da ima kriza globlje, strukturne razloge, ki so se kazali v nekonkurenčnosti, trgovinskem primanjkljaju, odlivu kapitala, nato pa tudi rastočem primanjkljaju in javnem dolgu. S tega vidika je bil ukrep povsem napačen – kasneje je bilo potrebno zmanjševanje javnih izdatkov, t.i. fiskalna devalvacija, za uravnoteženje javnih financ in spodbujanje nekaterih strukturnih reform za dvig konkurenčnosti."

Mesec o ruski priključitvi Krima

Luka Mesec je stališče nosilke liste Levice Violete Tomić, da je rusko-ukrajinski spor zaradi ruske priključitve polotoka Krim "njihova stvar", poskusil upravičiti takole:

"V mednarodnih odnosih se vedno tepeta načeli pravica do samoodločbe ljudstev in na drugi strani načelo ozemeljske celovitosti držav."

Marko Lovec pojasnjuje, da gre v primeru Krima za enostransko dejanje priključitve, ki ga večina mednarodne skupnosti, vključno z EU, ne priznava. "Dejstvo zasedbe izhaja iz ruske vojaške premoči. Sami pogoji za samoodločbo niso izpolnjeni, začenši z ustrezno izkazano voljo v obliki referenduma. Kar pa seveda ne pomeni, da Ukrajina ni imela obveznosti zagotavljanja ruski manjšini ustreznih pravic. Tudi katalonskega referenduma, na katerega se je prav tako skliceval Mesec, nobena članica EU ne priznava." Stališče Levice in Luke Mesca o tem, da dajejo v primeru Krima in Katalonije prednost pravici naroda do samoodločbe, torej nima podpore v mednarodni politiki, vključno z Evropsko unijo. Zato: previdno!

Pojasnjujemo tudi Meščevo izjavo: "Problem s socialdemokracijo je, da se v Evropi, tudi pri nas, skozi zlije z vladajočimi liberalci ali pa konservativci in iz tega nastane neka velika 'evroskonservativna' skupina, kakršna je do zdaj vodila Evropo. Se pravi, govorijo že."

Lovec meni, da gre za pretirano poenostavljanje. "Pomislimo samo na Sirizo, radikalno levo stranko, ki vodi grško vlado in se je prav tako morala ukloniti pritiskom varčevalnih ukrepov. Med SD in radikalno levimi strankami torej ni takšne razlike, ko enkrat pridejo na oblast." Na drugi strani, še pojasnjuje Lovec, so volivci številne SD stranke po Evropi zaradi "liberalne drže" kaznovali in so skoraj izginile (Francija), nadomestili pa so jih liberalci, v posameznih primerih pa so se tudi postavile nasproti prevladujoči politiki – npr. v Nemčiji se je znotraj koalicije konservativcev in SD podpredsednik vlade iz vrst SD Sigmar Gabriel uprl trgovinskemu sporazumu z ZDA. Na volitvah sicer niso uspeli izboljšati rezultata.

Majcen Marušičeva pa pravi, da gre za pogled od zunaj oziroma vprašanje politične odločitve. "V kontekstu Evropskega parlamenta se zakonodaja sprejema na podlagi usklajevanj in iskanja kompromisov, da se zagotovi čim močnejša večina. Nobena od političnih skupin ni nikoli imela večine sedežev. V tem procesu iskanja kompromisov ekstremna stališča načeloma izpadejo iz besedil dokumentov. Tri (do sedaj) največje politične skupine v Evropskem parlamentu (EPP, S&D, ALDE) v večini primerov iščejo skupni jezik ali se povezujejo z drugimi političnimi skupinami, da zagotovijo večino, ki bo potrdila izpogajano besedilo." Ker zgodba torej ni enoznačna, smo Mescu prilepili oznako previdno.

Dominika Švarc Pipan o ničelni toleranci do korupcije

Dominika Švarc Pipan je na primeru zaradi podkupovanja obsojenega nekdanjega evroposlanca SD Zorana Thalerja izjavila: "Jaz seveda sem kritična do kakršnega koli nespoštovanja prava, človekovih pravic, korupcije. Do tega moramo imeti in kot stranka tudi imamo ničelno toleranco."

Primer Prešiček: Čeprav je nekdanji minister za kulturo priznal, da je devetkrat uporabil službeni avtomobil za prevoz svojih glasbenih inštrumentov, in s tem zlorabil položaj, predsednik stranke Dejan Židan od njega ni zahteval odstopa, ampak je odločitev o Prešičkovem odhodu preložil na premierja Šarca: "Če bo premier ocenil, da je to napaka, zaradi katere mora zapustiti ministrsko mesto, bo to naredil, SD pa bo odločitev spoštovala." Konec januarja je Prešiček Šarcu sam poslal odstopno izjavo.

Lovec je zelo jasen: "Ko bi le držalo! Socialisti in demokrati imajo na evropski ravni v svojih vrstah precej gnilih jajc v smislu obtožb korupcije, ksenofobije ... od Slovaške (Fico) do Romunije in Bolgarije."

Izjava Švarc Pipanove v praksi torej ne drži.