Tretjina manj odkritega raka, naval na urgence, odpovedi pregledov in operacij, odhodi medicinskih sester

Kako je biti bolan med epidemijo in dobiti hitro zdravstveno oskrbo? O tem same zase govorijo zgodbe bolnikov, zgodbe bolečin in stisk.

Renatina zgodba – odpoved operacije zaradi pomanjkanja anesteziologov

Po letu dni bolečin in čakanja na odrešitev – operacijo še drugega kolka – hladen tuš, pripoveduje 60-letna Ljubljančanka Renata. Zaradi covida se ji je termin le še odmikal. "30. septembra 2019 so me dodali na čakalno vrsto za operacijo drugega kolka. Čakalna doba je bila eno leto, zato sem pričakovala termin za operacijo septembra 2020. Ker sem zaradi bolečin začela klicati že avgusta 2020, so mi povedali, da verjetno zaradi covida to ne bo mogoče. Kljub temu sem dobila, sklepam, da zaradi mojega nenehnega klicanja in prošenj, datum novembra 2020." Teden dni pred napovedanim anesteziološkim pregledom novembra pa – odpoved. Razlog? Operacijo so Renati odpovedali, ker niso imeli anesteziologa. Vsi so namreč morali pomagati na covidnih oddelkih. "Po neprestanem klicanju, bolečine so bile res hude, sem bila operirana marca letos. Če ne bi bilo covida, bi bila operirana pol leta prej, z manj bolečinami," sklene Renata. 

Renatina izkušnja jasno ponazori, kako izjemne posledice ima covid za celotno zdravstvo. Četudi so bili na voljo ortopedi, pa ni bilo anesteziologov, saj so morali zdraviti hudo bolne covidne bolnike.

Rokova zgodba – odpovedi pregledov

Roka iz Tolmina je osebni zdravnik napotil k specialistu na angiološki pregled. Na pregled v novogoriški bolnišnici se je prijavil na portalu zVEM, na katerem je dobil datum pregleda v prvi polovici maja 2020, tu pa se začne zmešnjava. "Termin pregleda so mi prestavili na drugo polovico leta 2020. Ko sem poklical bolnišnico, so mi le dali datum septembra, ko me je specialist napotil še na dva ultrazvoka. Za prvega sem prišel na vrsto oktobra, drugega sem imel s stopnjo nujnosti 'hitro', a dobil pošto, da bo datum ultrazvočnega pregleda v novembru. A kaj, ko so mi novembrski pregled spet odpovedali. To sem izvedel zgolj naključno, ko sem pogledal v zVEM in opazil, da so spremenili datum. Novo obvestilo in nov datum, 31. december, ki pa vnovič ni obveljal – pregled so mi prestavili v prvo polovico letošnjega leta. Preverim v bolnišnici, kjer ugotovijo, da so naredili napako, ker so mi termin 31. decembra dali po nesreči. Na koncu sem prišel na vrsto prvi teden januarja." 

Tudi na spletni strani novogoriške bolnišnice objavljajo zgolj okvirne datume operacij in specialističnih posegov. "Tako je, ker razporede ambulantnega dela pripravljamo glede na trenutno razpoložljivost medicinskega kadra. Zaradi epidemiološke situacije je namreč težko določiti razpoložljivost kadra za daljše obdobje," je pojasnil v. d. direktorja bolnišnice Ernest Gortan. Točni termin pregleda bolnikom sporočijo en teden prej. V času epidemije so prerazporedili 1603 paciente, vsi ti so že pregledani ali operirani. Zaradi prestavljenih terminov pa so se jim posledično podaljšale čakalne dobe.

"Babi je 14 dni klicala zdravnico"

Enake težave kot Rok so imeli pacienti v osrednji Sloveniji, pripoveduje Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic za ljubljansko regijo, ki omeni najpogostejše pritožbe bolnikov. "Dolge čakalne dobe, odpovedi in prestavljanje terminov zdravstvenih storitev, neurejeno naročanje in spremembe stopenj nujnosti za zdravstveno obravnavo. Precej je tudi pritožb zaradi nedostopnosti osebnih zdravnikov po telefonu in elektronski pošti, težava pa je tudi pomanjkanje osebnih stikov." V zdravstvenih domovih je bil prost vstop prepovedan, predvsem starejši pa so imeli težave pri novem načinu komuniciranja z osebnim zdravnikom po elektronski pošti in ne neposredno. Tako svojo izkušnjo opisuje 30-letna Sabina, ki je svoji 92-letni babici pomagala poslati elektronsko sporočilo njenemu zdravniku. "Babi je 14 dni klicala zdravnico, pa se ji niso oglasili. Poslala sem elektronsko pošto, ker je babi ne zna, odgovorili pa so šele čez nekaj dni. Ob tem so celo uvedli pravilo, da lahko elektronsko pismo pošlješ samo takrat, ko so uradne ure. To je težko razumeti, saj je prednost elektronskega pisma ravno to, da ga lahko pošlješ kadar koli, preberejo pa ga, ko utegnejo." Sistem uradnih ur za pošiljanje elektronskih sporočil smo želeli preveriti v Zdravstvenem domu Vič, vendar do objave članka odziva niso posredovali.

Po operaciji brez kontrolnega pregleda

Več pritožb je zastopnica pacientov za ljubljansko regijo prejela tudi zato, ker so dolgo čakali na prve in kontrolne preglede pri specialistih, nekatere diagnostične in operativne posege. Takšno izkušnjo je imela Tadeja iz jugovzhodne Slovenije.  Datum operacije so ji namreč zaradi začetka epidemije prestavili za več mesecev, kontrolnega pregleda pa sploh ni imela. "Lani marca sem imela datum za operacijo, ki so mi jo prestavili na konec julija. Po treh mesecih naj bi imela prvo kontrolo po operaciji, pa so mi jo prestavili na začetek januarja. Na dan pregleda, zgolj uro pred terminom so me poklicali, da odpovedujejo. Novega nisem dobila, tako da pregleda po operaciji nisem imela. Ker se mi to ni zdelo v redu, sem šla h ginekologinji na pregled, a me prvič niso hoteli sprejet zaradi korone, drugič se mi niso oglasili, tretjič pa sem poslala elektronsko pismo, da imam bolečine. Šele tako sem dobila termin v začetku aprila."

Polovica manj izdanih napotnic in naročenih pacientov na prvi pregled

V spomladanskem valu epidemije se je število izdanih napotnic za prve preglede zmanjšalo za 54 odstotkov glede na leto 2019, v aprilu za kar 74,3 odstotka. Prav tako je bilo za več kot polovico manj pacientov naročenih na specialistične preglede v prvem valu. 

Pri terapevtsko-diagnostičnih storitvah je bil nekoliko manjši upad izdanih napotnic, v spomladanskem valu jih je bilo dobrih 45 odstotkov manj, polovico manj je bilo naročenih pacientov.

Med epidemijo so okuženi s koronavirusom težje prišli do zdravstvene oskrbe

Celjanka, ki želi ostati anonimna, se sprašuje, zakaj ne moremo do zdravnika, če smo pozitivni na novi koronavirus. Takšno izkušnjo je imel njen oče v Zdravstvenem domu Celje. 

"Oče je zbolel in po tednu dni smo poklicali družinsko zdravnico, ki ga je poslala na test za novi koronavirus. Oče ni več jedel in pil, imel je mrzlico. Medicinsko sestro sem vprašala, kako ravnati, če bo oče pozitiven, in ali ga lahko pregledajo. Svetovala je, naj počiva, veliko pije, če bo težko dihal, naj gre na urgenco. Očeta smo zvečer odpeljali na urgenco. Težav z dihanjem ni imel, ugotovili pa so, da nima dovolj kisika v krvi, zato so ga hospitalizirali. Zdravstveno stanje se mu je zelo poslabšalo, pristal je v umetni komi, covid mu je uničil 90 odstotkov pljuč. Zdravila za njegovo stanje ni ..."

Celjanka je prepričana, da bi to lahko preprečili, če bi družinski zdravniki pregledovali paciente, ki so pozitivni na novi koronavirus, saj oseba sama sploh ne opazi, da ji primanjkuje kisika. Vprašanja smo postavili Zdravstvenemu domu Celje, kjer so pojasnili, da imajo tako za tiste, ki imajo sum na okužbo, kot za covidne bolnike covidno ambulanto. Če je nekdo pozitiven in je življenjsko ogrožen, ga z napotnico pošljejo v urgentni center. Ob koncih tedna imajo bolniki prost dostop do urgence. 

Odpovedi operacij in pregledov, podaljšanje čakalnih vrst v ortopediji

Med epidemijo se je v bolnišnicah občutno zmanjšal delež opravljenih nenujnih zdravstvenih storitev. Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kažejo, da so izvajalci v akutni bolnišnični dejavnosti leta 2020 opravili 46.075 manj operacij in posegov oziroma 13,3 odstotka manj kot leta 2019. Pri preventivnih programih so rezultati različni, v okviru programa Svit so izvedli 1,9 odstotka več kolonoskopij in preiskav, so pa izvedli 17.610 manj mamografskih slikanj in diagnostik programa Dora, kar je 8,2 odstotka manj kot v letu 2019. 

Celje 

V Splošni bolnišnici Celje so marca 2020 opravili za približno 30 odstotkov manj programa kot marca 2019, petino manj tudi v jesenskem valu – tako pri akutnih kot pri ambulantnih obravnavah. Diagnostične storitve so izvedli skoraj v celoti, število operativnih posegov pa zmanjšali približno za polovico. "Zaradi pomanjkanja prostih postelj za intenzivno terapijo in anestezioloških timov so bili v tem času zelo okrnjeni programi operativnih oddelkov, na področju internističnih dejavnosti pa so se čakalne dobe najbolj podaljšale na tistih oddelkih, ki so prevzeli oskrbo največjega deleža pacientov s covidom-19", pojasnjujejo v celjski bolnišnici. Med epidemijo se je v bolnišnici zdravilo 2.296 pacientov s covidom-19. 

Primerjava čakalnih dob pred epidemijo s 1. julijem letos je pokazala, da so se v specialističnih ambulantah čakalne dobe najbolj podaljšale na področju žilne kirurgije, okulistike in pediatrije. Pri operacijah so se podaljšale v ortopediji, splošni in abdominalni kirurgiji, travmatologiji in oddelkih ORL. Na področju diagnostike so se povečale čakalne dobe na radiološkem oddelku. 

Maribor

V mariborskem UKC so zaradi epidemije opravili približno šest tisoč operacij manj, kot bi jih sicer. Kljub navodilom ministrstva za zdravje (MZ), da je dovoljeno samo izvajanje operacij s stopnjo nujnosti 'nujno' in 'zelo hitro', je UKC Maribor odpovedal vse elektivne zdravstvene obravnave razen tistih s stopnjo nujnosti 'nujno'. 

Strokovni direktor, dr. Matjaž Vogrin, pojasnjuje, da so bili to primorani storiti, saj niso imeli dovolj zaščitne opreme za operacije. V tem enem tednu zamika so operacije odpovedali tudi pacientom, ki so bili že hospitalizirani za predviden poseg in so bili odpuščeni, ne da bi ga izvedli. Po besedah strokovnega direktorja je bilo takšnih primerov okoli 20. "Zagotovo se je dogajalo tudi to, da je bil pacient hospitaliziran, že na programu za operacijo, vendar smo zjutraj ugotovili, da na žalost ni prostora v intenzivni terapiji ali pa je bil anesteziolog razporejen na drugo delovišče", je še pojasnil Vogrin. Med epidemijo so krčili programe v praktično vseh kirurških dejavnostih. Največji upad dela je zaradi pomanjkanja kadra in prostorov utrpela ortopedska dejavnost, izgubili so del operativnih prostorov. Posledično so se podaljšale čakalne dobe, trenutno imajo na čakalni listi ortopedije približno tisoč bolnikov več. Leta 2020 so opravili tretjino manj ortopedskih operacij. Letos bo izpad še večji.

"To pomeni samo še dodatno čakanje, čakanje z bolečinami, čakanje s potrebo po vsakodnevnih analgetikih, po uporabi bergel in pripomočkov za hojo, nekateri, ki čakajo, so celo nezmožni hoje. Skratka, to ni čakanje, ki bi bilo dopustno. In nedvomno se pri neki preseženi meji čakanja zdravstveno stanje teh bolnikov poslabša do te mere, da je v njihovem zdravju nastala nepopravljiva škoda," je črnogled dr. Andrej Moličnik, predstojnik oddelka za ortopedijo v UKC Maribor. 

Ljubljana

V UKC Ljubljana so odpovedali 8.785 terminov s stopnjo 'redno' in 6.996 s stopnjo 'hitro'. V osrednji bolnišnici so zdravili 12,5 odstotka manj pacientov, kot so načrtovali. V akutni bolnišnični obravnavi je bilo 14 odstotkov manj operacij, največ v kirurgiji, internistiki in ginekologiji. Ustavljeni so bili tudi posebni programi za skrajševanje čakalnih dob, opravili so manj kot polovico posegov, pregledov in operacij.

Hkrati je bilo v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti za dobro petino manj prvih pregledov kot leto prej. V UKC pojasnjujejo, da je glavni razlog za zmanjšanje števila napotenih na prvi pregled posledica epidemije – omejeno delovanje ambulant, prerazporeditev kadrov in preusmeritev bolnikov na druge upravne enote.  

Novo mesto

Novomeška splošna bolnišnica je znova postala covidna bolnišnica, kar pomeni vnovično odpovedovanje rednih programov. "Postopoma bomo zmanjševali redne programe z zapiranjem operacijskih dvoran (do največ štiri operacijske dvorane) in zmanjševanjem specialističnih pregledov. Sledili bomo stopnji nujnosti in številu čakajočih pacientov." 

V novomeški bolnišnici glede čakalnih dob ugotavljajo, da so pri ortopedskih operacijah, operacijah ORL, očesnih operacijah sive mrene in RTG-diagnostiki nad dopustno mejo, vendar presegajo realizacijo programa. "Najbolj nas skrbi področje kardiologije, zato smo se javili na razpis za skrajševanje čakalnih dob tudi v tej dejavnosti", pojasnjujejo v bolnišnici. Trenutno stojijo celotne internistične specialistične ambulante, saj so internisti, infektologi, anesteziologi in intenzivisti edini, ki znajo obravnavati covidne bolnike. Trenutno imajo prednost tisti, ki so življenjsko ogroženi, bolnišnica jim namenja največ pozornosti. Na področjih kolonoskopije in gastroskopije pa so zaostanek že odpravili. 

Dr. Boštjan Kersnič opozarja na tako imenovan sekundarni val pacientov, saj med epidemijo marsikdo ni prišel do zdravstvenih storitev. Nasploh je v novomeški regiji okrnjen dostop do kardioloških pregledov, ostalo, pojasnjuje Kersnič, pa nekako dohajajo. 

Čakalne vrste na prvi pregled in na terapevtsko-diagnostične storitve med epidemijo na videz krajše

Epidemija je razgalila težave, ki se v zdravstvu kopičijo že leta. Ne le, da so ustavili izvajanje številnih programov, zaradi česar je diagnozo in nujno zdravljenje marsikateri bolnik dobil prepozno, oblikovati so se morali novi covidni oddelki, ki so potrebovali dodatne zdravniško-sestrske time. Pomanjkanje kadra, predvsem medicinskih sester, pa je rak rana slovenskega zdravstva, na katero opozarjamo že vsaj desetletje. 

V začetku marca 2020 je bilo število čakajočih na preglede pri specialistih in za terapevtsko-diagnostične storitve rekordno. V obeh valih epidemije se je število čakajočih zmanjšalo, na kar je vplivalo predvsem neizvajanje določenih storitev. NIJZ opozarja, da se bo kasneje skupno število čakajočih celo povečalo v primerjavi s stanjem pred epidemijo, ko bodo prenaročili vse, katerih termini so bili odpovedani. 

"Vsekakor je situacija zaradi epidemije ta trenutek pereča. Vemo, da je imelo zdravstvo težave z organizacijo, zagotavljanjem dostopnosti in ohranjanjem vzdržnih čakalnih vrst že pred epidemijo. Ni druge, kot da res poskušamo to z vsemi viri, ki jih imamo, popraviti", pojasnjuje zdravstveni minister Janez Poklukar. V nasprotnem primeru bodo naši prebivalci začeli odhajati v tujino, tega pa si nihče v Sloveniji ne želi, niti ni bila to nikoli vizija kogar koli v zdravstvu, še dodaja zdravstveni minister.

V prvem valu epidemije do 30-odstotni upad diagnoz raka, v drugem 10-odstoten

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana zaznavajo, da je bilo v prvem valu diagnosticiranih precej manj ljudi kot pred epidemijo, aprilski padec je bil tudi do 30-odstoten. Ugotavljajo, da sta drugi in tretji val epidemije manj vplivala na število novih primerov bolnikov z rakom, še vedno imamo približno desetino manj diagnoz. Najbolj je upadlo število diagnoz kožnega in krvnega raka ter raka prostate. Razloga za upad števila napotitev na onkološke obravnave v prvem valu epidemije na Onkološkem inštitutu ne poznajo. "Morda se ljudje s svojimi nespecifičnimi težavami, ki pa lahko že kažejo na raka, ne obračajo na svojega zdravnika, zagotovo pa zdravstveni sistem ni enako dostopen, kot smo bili navajeni prej. V prvem valu smo celo ustavili presejalne programe, s katerimi skrbimo za zgodnje odkrivanje raka," pojasnjuje dr. Vesna Zadnik, vodja epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu. 

Podatki o izdanih napotnicah, ki jih vodi NIJZ, kažejo, da je bilo v prvem valu za tretjino manj kontrol in prvih napotitev na onkološke obravnave. Poleti 2020 so bile prve napotitve precej v porastu, vendar celotnega upada niso nadomestili. V drugem in tretjem valu je še vedno manj kontrolnih pregledov kot pred epidemijo. 

"Rak je naš glavni zdravstveni problem. Ne smemo pozabiti tudi na ostale bolezni, ne smemo opuščati obravnav, diagnostike in zdravljenja", še dodaja dr. Zadnik in opozarja, da bodo ljudje prihajali na zdravljenje v višjih stadijih, zato so lahko izidi bolezni slabši. Vzporedno z epidemijo covida se borimo z epidemijo raka. 

Na Golniku zdravili več bolnikov kot leto prej

"V Sloveniji potrebujemo močnejšo primarno preventivo, da se pljučni rak ne bi razvil (obolevnost bi bila 90 odstotkov nižja, če ne bi bilo kajenja)," pojasnjuje direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, dr. Aleš Rozman. Že pred epidemijo so se pogovarjali o uvedbi presejalnega testiranja za rizične skupine, kar pa je med epidemijo zastalo. Številne države so ga že uvedle, med njimi Hrvaška. 

Na Kliniki Golnik epidemija ni negativno vplivala na število diagnosticiranih in zdravljenih bolnikov z rakom pljuč. Še več: na oddelku internistične onkologije so obravnavali celo nekaj več pacientov kot leto pred tem, čakalna doba pa je 14 dni.

Po oceni klinike področje pljučnega raka zaradi epidemije stagnira. "Bolniki pogosto povejo, da je tudi vstop v sistem na nivoju primarnega zdravstva ali sekundarnih specialističnih ambulant težji in lahko nastajajo zamude. Tudi mednarodna izmenjava znanja se je na tem področju zaradi obremenjenosti osebja s covidom upočasnila. Zdravljenje poteka vsaj na enakem nivoju: osebja onkološkega oddelka ne vključujemo v delo s covidnimi bolniki, tako da se lahko posveča zgolj onkološkim bolnikom. Tudi operacije potekajo sprotno", pojasnjuje Rozman. 

Bolniki so začeli zanemarjati skrb za lastno zdravje

Metka Zorc iz Medicinskega centra Medicor s koncesijo za srčno kirurgijo ocenjuje, da je stanje v Sloveniji slabše, saj bolezni srca in ožilja v času epidemije napredujejo. 

"Razlog za to niso samo okužbe z virusom, pač pa tudi napredovanje obolenj zaradi slabo organiziranih preventivne dejavnosti in preprečevanja bolezenskih stanj." V Medicorju je vse več bolnikov z izjemno napredovalimi obolenji srca in ožilja. Bolniki so začeli zanemarjati skrb za lastno zdravje, dodaja Zorčeva. 

50-odstotno povečanje števila bolnikov na urgencah v Trbovljah in Brežicah

V Sloveniji imamo deset urgentnih centrov v regionalnih bolnišnicah, v Brežicah, Celju, Izoli, na Jesenicah, v Mariboru, Murski Soboti, Trbovljah, Slovenj Gradcu, Novem mestu in Novi Gorici, ter enoto Splošne nujne medicinske pomoči ZD Ljubljana, ki deluje v okviru urgentnega bloka UKC Ljubljana.

V Trbovljah in Brežicah ocenjujejo, da je njihove urgentne centre obiskalo kar 50 odstotkov več pacientov kot pred epidemijo. V Slovenj Gradcu so imeli v posameznih mesecih epidemije tudi do 40-odstotno povečanje števila obravnavanih oseb, zlasti zaradi suma na okužbo z novim koronavirusom ali drugih internističnih obolenj, imeli pa so manj obravnav zaradi poškodb kot običajno.  

V drugih urgentnih centrih, na Jesenicah, v Novi Gorici, Celju, Ljubljani in Novem Mestu, ocenjujejo ravno nasprotno, imeli so manj pacientov. V novogoriškem urgentnem centru ocenjujejo, da so imeli za 22 odstotkov manjši obisk, skoraj enako zmanjšanje beležijo v ZD Ljubljana. V Novem mestu se je obisk sicer zmanjšal za približno desetino, vendar se je podaljšal čas obravnave pacienta, saj so pacienti zaradi oteženega dostopa do vseh vrst zdravnikov največkrat prišli v skrajni sili. "Prihajali so težji bolniki. Prilive pacientov smo reševali z nadurnim delom sestrskega in zdravniškega kadra. Seveda pa je bil ves zdravstveni kader pogosto preobremenjen." Posledično so odšli štirje specialisti internisti, ki so se vključevali v delo v urgentnem centru. 

V Celju je urgentni center v celoti dosegel zastavljen program, dobrih 36 odstotkov urgentnih pacientov pa je bilo obravnavanih v covidnem delu urgentnega centra. 

Naslednji problem urgentnih centrov sta bila zagotavljanje primernih prostorov in reorganizacija prostorov, ki sta omogočila ločeno obravnavo covidnih in necovidnih bolnikov. V celjski bolnišnici je bila zaradi velike potrebe po bolnišničnem zdravljenju covidnih pacientov težava tudi premestitev oz. namestitev teh pacientov na bolnišnične oddelke. "Občasno je v opazovalnici in na hodnikih urgentnega centra na prosto posteljo na bolnišničnem oddelku čakalo tudi deset in več bolnikov," poročajo iz celjske bolnišnice.  

100-odstotno povečanje kadra v celjskem urgentnem centru

Glavni izziv za večino urgentnih centrov je bilo pomanjkanje kadra – ponekod so morali kadre kar podvojiti, da bi zagotovili normalno delovanje. V Celju se je v času največje obremenitve število osebja v urgentnem centru povečalo za 100 odstotkov. "V času največje dodatne obremenitve je v urgentnem centru dodatno sodelovalo približno 60 zaposlenih s področja zdravstvene nege in administracije ter zdravstvenih sodelavcev, pa tudi dodatnih šest zdravnikov. Trenutno imamo v urgentnem centru zaposlenih deset več diplomiranih medicinskih sester kot pred epidemijo." Brez pomoči specializantov internističnih strok, ki so morali prekiniti svojo specializacijo, dela ne bi mogli opraviti, še pojasnjujejo v celjski bolnišnici. 

Urgentnim centrom so na pomoč priskočili zdravstveni domovi, pa tudi študentje medicinske fakultete, razlagajo v novogoriški bolnišnici. "Za zapolnitev dodatnih delovišč smo uvedli nadurno delo ter pridobili pomoč iz Zdravstvenega doma Nova Gorica, Rdečega križa Nova Gorica, študentov visoke zdravstvene šole, študentov medicinske fakultete, zdravnikov sekundarijev in zdravnikov specializantov."

Odhod medicinskih sester, ker niso več zmogle 

ZD Ljubljana sta zapustila dva zdravnika specialista in šestih medicinskih sester, ki so jih nadomestili z novimi zaposlenimi. Nasploh se tam soočajo s pomanjkanjem zdravnikov, tako specialistov družinske medicine kot tudi specialistov urgentne medicine. V Celju so zdaj pred novim izzivom, saj se zaradi obremenitev med epidemijo spopadajo s številni odhodi, predvsem medicinskih sester, ki odhajajo v zdravstvene domove in v druge ustanove, v katerih med drugim ni nočnega dela in dela med vikendi. Ocenjujejo, da interesa za zaposlitev v bolnišničnem okolju ni.  

Na velik primanjkljaj medicinskih sester – v Sloveniji jih manjka že več kot 1700 – že leta opozarjajo v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije.  

"Procentualno to pomeni okrog 30 odstotkov od trenutno zaposlenih v naši dejavnosti. Mirno lahko rečemo, da medicinske sestre delamo za dva," razlaga predsednica sindikata Slavica Mencingar. Veliko pomanjkanje zaposlenih v zdravstveni negi pesti vse bolnišnice, najhuje je v obeh UKC-jih. Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, ocenjuje, da manjka vsaj četrtina kadra zdravstvene nege. "Smo dolgoživa družba, več je kroničnih bolezni, pacienti so polimorbidni, pretok pacientov je velik, obravnave so krajše kot nekoč. Zaradi velikih obremenitev so zaposleni izčrpani in izgoreli, nimajo potrebnega oddiha in prostih dni. Mnogi zapuščajo svoj poklic, ker preprosto ne zmorejo več."

"Z gotovostjo lahko rečem, da gre zasluga za to, da sistem v času epidemije sploh še deluje, prav medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom. Sprašujem se samo, kako dolgo še in za kakšno ceno. Obljub, aplavzov, poletov in jabolk imamo namreč že vrh glave," še dodaja Mencingarjeva. Predsednica zbornice opozarja, da bomo lahko pristali v položaju, ko preprosto ne bomo več mogli zagotavljati varne in kakovostne zdravstvene nege. "Še tisti izvajalci, ki trenutno še vztrajajo, bodo odšli, mladi pa se za ta izjemno lep poklic ne bodo več odločali. Nujno je takojšnje sistemsko ukrepanje. To ni naloga samo enega ministrstva, ampak je potrebno medresorsko sodelovanje na državni ravni – od zdravstva, izobraževanja in sociale do financ," opozarja predsednica zveze. Na sprejem pri predsedniku vlade še vedno čakajo. Predsednica sindikata pravi, da so dobili obljubo, da bodo novi kadrovski standardi in normativi "luč sveta zagledali konec septembra". Zdravstveni minister Janez Poklukar pogajanj o izboljšanju položaja medicinskih sester ni želel komentirati, saj, kot pravi, ne more komentirati aktivnih pogajanj.