Dejstva

Tujci prevzemajo živilske velikane: 'To je matematika, če se ne izide, je lahko težava'

Ljubljana, 19. 09. 2024 06.10 | Posodobljeno pred 24 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
Avtor
Neža Steiner
Komentarji
150

Kaj se je zgodilo z nekdaj slovenskimi živilskimi podjetji, paradnimi konji slovenskega gospodarstva in stebri prehranske neodvisnosti? Nekatera so propadla – prvi med njimi MIP, druga so bila prodana – Droga Kolinska, Fructal, Radenska ... Spet tretja so na smetišče zgodovine popeljali domači lastniki. Nekatera so pod tujimi lastniki še uspešnejša, denimo Ljubljanske mlekarne. V slovenski lasti tako ostaja le še peščica živilskih podjetij. Pri prevzemih ne gre za emocije, pravi Janez Rebec, predsednik uprave skupine Pivka-Delamaris. "To je matematika, če se ne izide, je lahko to težava." Kaj to pomeni za prehransko varnost in samooskrbo Slovenije?

Zadnja v vrsti prodaj agroživilskih podjetij je Panvita, eden največjih igralcev na slovenskem kmetijskem in živilskem trgu. Z nakupom 51-odstotnega lastniškega deleža, jo je prevzel hrvaški sklad Bosqar in tudi že dobil zeleno luč od Agencije za varstvo konkurence. Gre za strateškega lastnika, ki ne prihaja iz prehranske industrije, pojasnjuje izvršni direktor Panvite Toni Balažič. "Cilj je seveda, da rastemo. Ni bojazni, da bi zaradi prevzema prišlo do kakršnegakoli odpuščanja." Načrtujejo tudi, da naj bi vsa surovina – pšenica, koruza in ostali pridelki, ki se pridelujejo na državnih 3200 hektarjih, ki jih imajo v dolgoročnem najemu, ostajala v Sloveniji. "Ta zemlja je bila do danes zelo dobro obdelana in tudi v prihodnje bo. In mislim da je to osnovni interes države."

Kakšno vlogo ima Panvita na slovenskem trgu mesa? "Odkupimo in pridelamo približno 45 tisoč ton žitaric, kar gre vse v našo verigo vzreje živali. Pri vzreji prašičev smo največji, imamo vzrejo 60.000 prašičev od približno 190 tisoč v Sloveniji. Imamo lastne piščance in odkupujemo slovensko govedo. Vse nadaljnje procese imamo pod svojo kontrolo," pojasnjuje Balažič.

Država svoj delež prodala

Država je kot lastnica družbe Farme Ihan leta 2021 svoj 25-odstotni delež v Panviti prodala družini Polanič za milijon evrov. Strokovne službe DUTB, ki jo je takrat vodil dolgoletni odvetnik Janeza Janše Franci Matoz, so prodaji po tej ceni nasprotovale. Opozorile so, da je dejanska vrednost več kot dva milijona evrov. Matoz pa je bil v času Janševe vlade na čelo DUTB imenovan tri mesece pred prodajo.

Toni Balažič zagovarja, da niti Farma Ihan niti država od tega lastniškega deleža niso imeli nič. Kaj pa družina Polanič? "V primeru prodaje tega deleža je šlo največ denarja za dokapitalizacijo, da bi obstoječi lastniki bistveno zaslužili na tem deležu, sploh na nivojih, o katerih se pravzaprav ves čas govori v javnosti, preprosto ni tako," zanika Balažič. In še, da država v tem času, ko je imela delež, ni prispevala ničesar k razvoju podjetja. "Pred približno štirimi, petimi leti je bil mesni del Panvite dokapitaliziran s petimi milijoni s strani obstoječih lastnikov, razen države."

V času prodaje deleža v Panviti je bil direktor Farm Ihan Uroš Lozej, ki je kmalu po podpisu pogodbe – novembra 2021 – odšel v Spar na mesto direktorja nabave. Denimo, ko je bil Lozej zaposlen v Mercatorju, je bil Balažič takrat predsednik uprave. 

S to prodajo se je lastništvo Panvite tako konsolidiralo okoli družbe Regal – Trgovina in z njo povezanimi podjetij Imo-Real in Imo-Rent oziroma družine Polanič. Hrvaški Bosqar je za 51-odstotni delež odštel 50 milijonov evrov, preostali delež ostaja v lasti družine Polanič. So novi lastniki zaupanja vredni? "V primeru Mplusa oz. Bosquarja so vlagatelji izredno ugledne mednarodne institucije, ki dejansko vlagajo v ta sklad, da bi denar oplemenitili," ocenjuje Balažič.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Kdo je na istem naslovu?

Sedež podjetja Future Food Solutions, ki so ga Hrvati ustanovili za prevzem Panvite, deluje na naslovu Razlagova ulica 4 v Mariboru. Podjetje vodi Srđan Janićijević. Na istem naslovu pa že delujeta dve podjetji, povezani z Matjažem Kovačičem, nekdanjim predsednikom uprave Nove KBM, je poročal portal Necenzurirano. Gre za podjetji MK-Fin in SK Svetovanje. MK-Fin je od lani v lasti Kovačičeve soproge Viktorije Kovačič. Lastnik SK Svetovanje pa je dunajski odvetnik Sebastian Kellermayr in Kovačičev poslovni partner. Kovačič nam je v telefonskem pogovoru potrdil, da je zaposlen v podjetju SK Svetovanje. Sicer pa zanika povezavo s podjetjem Future Food Solutions. "Iz medijev sem izvedel, da se to podjetje nahaja v tej stavbi. Ne poznam podjetja, ne poznam direktorja, z njimi nimam nobene povezave, niti poslovne niti finančne. Sploh ne vem, v kateri pisarni so."

Na istem naslovu deluje podjetje MPC Consulting, ki je prek IECG Maribor v lasti Dušana Jovanoviča in Boruta Bratine. Jovanovič je bil v času Kovačičevega mandata predsednik nadzornikov banke, Borut Bratina pa je bil vodja skupine za privatizacijo NKBM.

Kovačič je bil na prvi stopnji obsojen zaradi zlorabe položaja pri financiranju prevzema časopisne hiše Večer. Sodba sicer še ni pravnomočna, zadeva se nahaja na Višjem sodišču v Mariboru. V zadevi, v kateri se Kovačiču očita zlorabo položaja pri kreditiranju nakupa Dela Revij, je bil v ponedeljek določen narok za zaključne besede strank. Specializirano državno tožilstvo za Kovačiča predlaga štiri leta in pol zapora. Na sodišču pa poteka sojenje zoper nekdanje vodilne NKBM zaradi domnevno spornih poslov s hrvaškimi nepremičninami. Trenutno je v fazi glavne obravnave, v kateri je bila večina predlaganih dokazov že izvedena.

Po Panviti v hrvaške roke Celjske mesnine?

Konec maja je kazalo, da bodo šle Celjske mesnine iz rok Iztoka Krivca oz. njegovega avstrijskega podjetja CM Invest v roke hrvaške mesne industrije Braća Pivac, ki je glavni igralec na hrvaškem trgu z mesnimi izdelki. A prodajo večinskega 60-odstotnega deleža – največjega odkupovalca živine in predelovalca rdečega mesa v Sloveniji – je junija blokiralo specializirano državno tožilstvo. Braća Pivac nakupa, dokler traja postopek, nočejo komentirati. 

Krivec pred naše kamere ni želel, za rubriko 24UR Fokus je sporočil, da v Celjskih mesninah zaradi pridobivanja soglasja za integracijo v veliko in kapitalsko močno skupino, kar bo omogočalo nadaljno rast, razvoj in uspešno poslovanje, ne dajejo izjav. 

Hrvati so najprej od kranjskega poslovneža Danila Dujovića kupili 40-odstotni delež avstrijskega podjetja CM Invest, lastnika Celjskih mesnin. Ko bi morali od Krivca pridobiti večinski delež, pa je to – na zahtevo specializiranega državnega tožilstva, ki Dujovića preganja zaradi kaznivega dejanja gospodarske kriminalitete – najprej preprečilo celjsko okrožno sodišče. Nato pa je Krivcu načrte prekrižalo še celovško sodišče.

Na specializiranem državnem sodišču je bila februarja lani vložena zahteva za preiskavo zoper tri fizične osebe – med njimi Danila Dujovića – zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Sodišče je že izdalo sklep o izvedbi preiskave, v delu pa je bil izdan sklep o zavrženju, ker ni bil podan utemeljen sum, da je bilo izvršeno očitano kaznivo dejanje. Zoper Izidorja Krivca pa postopkov ne vodijo, so nam odgovorili na specializiranem državnem sodišču. 

Zakaj sta se Krivec in Dujović odločila za prodajo Celjskih mesnin, uradno ni znano. Lani so sicer prvič poslovale z izgubo – slaba dva milijona evrov. Kaj se prodaja? Družba Celjske mesnine Z'dežele z obrati za proizvodnjo in predelavo mesa, Pršutarna S' Krasa ter invalidsko podjetje Celjske mesnine– Storitve. Radgonske gorice, največji izdelovalec penine pri nas, naj ne bi bile predmet prodaje in bodo v bodoče v izključni lasti Izidorja Krivca. 

Zadruge prodale svoj del v Celjskih mesninah

Med lastniki Celjskih mesnin so bile nekoč tudi zadruge. Tako pa o zadružni prodaji Celjskih mesnin danes razmišlja Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. "Takrat žal nisem bil zraven, mislim pa, da bi morali temeljito razmisliti, ali je res potrebno, da smo takrat recimo Celjske mesnine dali v zasebne roke." Pojasnjuje pa, da so zadruge dobile dober delež živilske industrije, vendar so bila podjetja kapitalsko šibka, mogoče tudi kadrovsko in izgubila so jugoslovanske trge. "So se pa mogoče res kakšne prodaje zgodile tudi na našem zadružnem pragu, z malo premalo posluha za dolgoročne strategije."

Ministrstvo ne more ukrepati?

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić pravi, da v primeru Panvite in Celjskih mesnin država ne more ukrepati. "Razen tega, da nameni posebno pozornost, kaj se v agroživilskem sektorju dogaja in kje lahko kot država pomagamo, nismo imeli nobenega vpliva in moči. Absolutno pa je tudi pri nas vzbudilo določeno skrb, da moramo nekaj spremeniti, tudi na področju agroživilstva." Priznava pa, da si moramo kot država postaviti strateški cilj. Ne smemo dovoliti prodaje državnih agroživilskih podjetij, poudari, ampak vanje tehnološko investirati, da bodo konkurenčna.

Grožnje z leve in desne

Po mnenju Janeza Rebca, predsednika uprave skupine Pivka-Delamaris ter predsednika Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) pri GZS, je živilska industrija v solidni kondiciji, ampak se dogajajo spremembe. "Večji postajajo še večji. Mi smo tisti, ki nismo med največjimi, zato so grožnje z leve in z desne velike. Prisiljeni smo biti tudi močni izvozniki, kar ni lahko. Zmeraj bolj smo pred tem, da nas bodo ta podjetja na daljši rok verjetno pokupila." Kako se je skupina Pivka ohranila v slovenskih rokah, v rokah menedžerjev? Janez Rebec pojasni, da jih je pred leti prevzela družba Jata Emona. Hkrati pa imajo še zadružno lastništvo. "Imamo dva trdna slovenska stebra."  

Že v bivši Jugoslaviji smo bili najbolj napredni na tem področju in ta tradicija se ohranja, imamo dobre znamke, dodaja Rebec. "Na drugi strani nam manjka količin, da bi bili še bolj konkurenčni in da bi še bolj prodirali na druge trge, ki niso naši domicilni trgi." Zato bo treba kar nekaj prizadevanja tudi s strani države in vseh, "da si bomo ohranili to pozicijo. Naše meso je zelo, zelo kakovostno. Kakovost absolutno ohranjamo."

'Ni emocija, to je matematika'

Podjetja se selijo v tuje roke, predvsem hrvaške. "Konkurenčni pogoji vlaganja so zelo pomembni in tukaj nismo najboljši. Če se primerjamo s Hrvaško koliko je njihova minimalna plača, pa koliko je naša, je kar velika razlika. Tudi glede samega sofinanciranja s strani EU skladov je na Hrvaškem to bistveno boljše," ocenjuje Rebec. Hrvaška minimalna plača znaša 840 evrov bruto, slovenska pa 1.253,90 bruto. Po njegovo, mora imeti tujec nek finančni razlog, da investira v Slovenijo. "To ni neka emocija, to je matematika, in če se to ne izide, potem je lahko težava." 

Manj razvite države kupujejo naša uspešna podjetja. "To je ta žalost, da ne znamo tega znanja dovolj uveljaviti, namesto da bi mi prevzemali ostale, ampak zaradi teh obsegov, ki pa niso tako veliki, jih pač ne moremo. Kadar te nekdo prevzame, se strategija potem določa v tujini." 

'Nismo znali izkoristiti tistega trenutka, ki smo ga imeli pred 15, 20 leti'

Toni Balažič ima dolgoletne izkušnje v živilskopredelovalni industriji. Bil je predsednik uprave Fructala, skupine Žito in Mercatorja. Vsa tri podjetja so zdaj v rokah tujih lastnikov, lastniki – to je v prvem primeru pivovarna Union, v drugem država ter v tretjem banke – so jih prodali v času, ko sicer Balažič ni bil na čelu teh podjetij. Same po sebi prodaje tujcem niso slabe, pravi Balažič, nekatera podjetja so s tem zacvetela, denimo Ljubljanske mlekarne. Če pogledamo prihodke od prodaje, so se ti v mlekarni precej povečali – pred prodajo skupini Lactalis so leta 2012 imeli 163 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, lani pa dobrih 236 milijonov. Smo pa v Sloveniji naredili nekaj napak, priznava. "Nekateri menedžerski prevzemi so bili izvedeni s premalo lastnega kapitala, kar je v končni fazi pripeljalo do stečajev."

Kaj se je zgodilo s paradnimi konji slovenske živilske industrije? Leta 2009 je – potem ko ga je izčrpala družina Volk – kot prvi padel MIP. Leto kasneje je Istrabenz hrvaški Atlantic Grupi prodal Drogo Kolinsko. Izgubili smo Donat, Smoki, Cockto, Argeto in Barcaffe. Leta 2011 je Pivovarna Laško srbskemu Nectarju prodala ajdovski Fructal. Leta 2013 je francoska skupina Lactalis kupila Ljubljanske mlekarne. Leto kasneje je češka Kofola prevzela Radensko. Pred desetletjem je v rokah hrvaškega Agrokorja končal Mercator. Leta 2015 je hrvaška Podravka kupila Žito. Štiri leta kasneje so novega lastnika dobiliv  Perutninah Ptuj, in sicer ukrajinskega prehrambenega velikana MHP.

Se bodo prodaje poznale na trgovskih policah?

Da bi se prodaje tujcem lahko že kmalu poznale tudi na trgovskih policah, Branka Ravnika, varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano vsaj za zdaj še ne skrbi. "Dokler imamo še vedno tako velik delež slovenskih izdelkov na trgovskih policah, organizirane dobavitelje, tako visoko kakovostno hrano, mislim, da ni zaradi tega bojazni, ker je kapitalu poleg dobička pomemben tudi ugled. Za zdaj namreč potrošnik pričakuje, da bo na policah slovensko blago. 

Prodaje pa skrbijo Tomaža Cimermana z družinske prašičerejske kmetije pri Ptuju. "Če vsak laik pogleda, kakšno je stanje, koliko nas je še slovenskih podjetij v živilski branži, so stvari jasne. Kar se tiče varnosti, mene osebno zelo skrbi, ampak tukaj ne znam odgovoriti, ker ne vem, kdo pije in kdo jé. Kakšni so resnični nameni tega, zakaj se je to naredilo v tako pridni in uspešni Sloveniji."

Vsak lastnik zasleduje svoj interes

Da posledice zagotovo bodo, razmišlja Stanko Tomšič, direktor največje zadruge KZ Trebnje-Krka. Sicer to ne pomeni, da bomo Slovenci ostali brez hrane, a izgubljamo suverenost in svojo neodvisnost. "Vsak lastnik zasleduje svoj interes. Sam mislim, da je predvsem slabo to, da država nima strategije, kaj je pomembno za državno kmetijstvo, za državno gospodarstvo in kaj je treba sistemsko obdržati, da država ohrani nadzor nad tem in kaj je pač tisto, kar se lahko proda." 

'Nihče nič ne reče, če nas prevzemajo tujci'

Premalo smo koncentrirali domača živilska podjetja, je jasen Janez Rebec. "Ko so se ti prevzemi začeli, bi verjetno bilo smiselno to spodbujati, tudi s strani države. Je bil pa trend, da so se prevzemi nekako omejevali. Zdaj pa nihče nič ne reče, če nas prevzamejo tujci." 

Po mnenju Boštjana Florjančiča je nujno povezovanje, ne samo zaradi stroškovnega vidika, ampak zaradi oblikovanja blagovnih znamk. "Če imaš blagovno znamko in 10 ton produkta, je nekaj drugega, kot če imaš 300 ton produkta in potrošniku poveš, to smo pa takole naredili, imamo standarde in kontrolo." Dodaja, da imamo že zadruge, ki imajo dodelane izdelke in blagovno znamko.

pasica dejstva meso

KOMENTARJI (150)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Petur
19. 09. 2024 16.40
+1
ker se tujina pripravlja za prevzem ,,delov,,državice.....
Jože50
19. 09. 2024 15.40
To ni matematika,to je divje lastninjenje(tatvina) sramota skratka posledica zakonov ki jih so sprejemale vlade izpred 30let.Kateri so pa bili največ na oblasti ali levi ali desni? pa presodite sami.
Ni corone
19. 09. 2024 15.24
ker nasi samo kradejo da potem vse propade
spaceair
19. 09. 2024 15.06
to so vse prodaje pod mizo..? zakaj ni tega kupilo slovensko podjetje?
Rino Santorini
19. 09. 2024 14.56
+2
to se menedžerji...hodijo z dvignjenimi glavami arogantni,imajo se za sposobne vozijo po jahtah čeprav to itak vemo kdo še to dela tisti ki nima denarja za sup in dober hotel pač najahti doručke žre...v glavnem gospodje čisto navadni ulični lopovi ste
Homo erektus
19. 09. 2024 14.44
+1
Mislim da so državna podjetja sam strošek, na naše davkoplačevalske stroške, kjer ni nobene učinkovitosti in se pase cela šefova žlahta. Vsake par let izsilijo dokapitalizacijo, da se lahko pasejo naprej. Naj država raje poskrbi, da bodo privatniki konkurenčni in naj poskrbi za šolstvo,zdravstvo in varnost.
FIRBCA
19. 09. 2024 14.39
+1
diriktiva za vstop v EU je bilo treba podpisati, da od sedaj naprej ni vam treba nic gojiti vam bomo mi vse priskrbeli.Ti vrlni goljufi so pod mizo dobili za dve pizzi so to podpisali. Mal poklicite te politike kdaj na kaksno javno odprto sejo.
janez Kovač 1
19. 09. 2024 13.47
+7
Osamosvojitelji so pokradli,,potem prodali najboljša slovenska podjetja,kar smo od leta 45 gradili so potomci komunistov uničili i pokradli,država pa ni nič boljša poceni prodaja,drago kupuje -bog se nas usmili!
pepe007
19. 09. 2024 13.44
+5
Zakaj se piše, da so Celjske mesnine v slovenski lasti, če je iz prispevku jasno napisano, da je lastnik podjetje v Avstriji? Če bo lastnik podjetje na Hrvaškem, bodo v tuji lasti, sedaj pa niso? To, da je lastnik tega podjetja sedaj par Slovencev, meni ne daje nobene gotovosti. Žanjemo rezultate tega, da politika pridno meče polena pod noge podjetnikom in da nimamo kulture poslovanja in odgovornega lastništva.
kita 1111
19. 09. 2024 13.25
+5
Še preden smo se priključili Evropi so nam jasno dali vedeti, da bomo zmeraj hlapci vso industrijo smo morali prodat v tuje roke bodisi zaradi požrešnosti posameznikov in delno tudi po nareku unije ,veliko so krivi tudi naši koruptivni uslužbenci in tudi politiki ,danes smo ostali brez vsega nimamo nobenih svojih izdelkov mogoče enih par vse ostalo delamo samo po naročilu tujcev ,kot hlapci kar gospodar naroči mi naredimo
stancka_si
19. 09. 2024 13.19
+7
Vse kar je bilo ustvarjeno v 70 letih, je država uničila v 15 letih. Sramota
zmerni pesimist
19. 09. 2024 13.03
+2
Vprašanje je ali bomo ob taki vladi sploh še imeli za meso
Podprijazni
19. 09. 2024 12.57
+4
če je lastnik država po vsakih volitvah v podjetje pride nov direktor z ekipo praznih žepov,zamenja se nadzorni svet ,potem je treba podjetje dokapitalizirat,v štirih letih vse zvodeni in potem pride nov direktor,v privat podjetjih tega ni in tam politika nima kaj iskat zato je treba vse privatizirat,da leve in desne preužitkarje odrežeš od denarja
Houdre
19. 09. 2024 12.38
+0
Lewuhi pokradejo pol pa prodajo
SREBRNIBREG.
19. 09. 2024 11.49
+14
Spomnim se Pučnika kako nam je razlagal, da moramo čim prej vse privatizirati, da nič več ne bo po socialistično. Sicer je izpadlo, da naj pokrade kolikor kdo lahko sedaj pa jamranje zakaj država ne ukrepa. Enkrat so ji iztrgali iz rok in pokradli sedaj pa naj spet država pokriva pokradeno s strani posameznih oseb. Država smo pa mi davkoplačevalci.
Darko32
19. 09. 2024 12.11
+1
Prijatu to, kar si napisal je delno res. PUČNIK ni govoril, da je potreno pokrasti in se igrati divje privatizacije. Če greva na privatizacijo vidimo, da je tisti, ki je od prej bil vpleten in prisoten v vodstvih firm je delal vse, da si lončke in korita polni tako, kot njemu ustreza. Narod ni mogel priti zraven. Đe manj pa ta desni. Potem vidimo kako so odkupili stanovanja za par kil gnilega paradajza in potem to preprodali seveda soacialna ali pa stanovanja, katera jim je dalo podjetje. Vidimo kam je vse to pripeljalo. Sedaj pa točno to, kar ti praviš, da naj bi narod vse te barabije plačal. Poglejmo recimo stanovanja. Če je nekdo dobil stanovanje in ga je prodal, ter je nastala velika razlika v plačilu in po prodaji se razlika obdavči in sedaj naj bi to razliko poamezniki zbasali v žepe a škodo pa narod plačal. Zato ta ekonomija nikoli nebo prišla na BALKANU na zeleno vejo ampak se bo ribarilo v aklnem, kjer držijo svečo tako, sodniki, policaji in tožilci. Sočasno pa vidimo, da istega ranga zadevo se JANŠO preganja in druge pa ne. Če gledamo iz ekonomskega vidika.
SREBRNIBREG.
19. 09. 2024 11.47
+9
Je kje kakšen zakon kateri prepoveduje kupovati Slovencem takšne firme?
231koak
19. 09. 2024 11.31
+9
Če bi bila lastnik država, bi bilo dobro za nas. Profit bi šel za dobrobit naroda. Manjši davki ali večje penzije. V privat rokah je pa čisto vseeno ali je od sosedovega jožija ali kitajca, samo da uspešno posljuje
Janez Novak 13
19. 09. 2024 11.24
+5
Tudi, če nimam za hrano - važno, da imam za avto. In cigarete. In Jabolko.
FIRBCA
19. 09. 2024 11.09
+3
Ko je slovenija korakala proti skorumpirani EU-ju smo imeli katere politike na vladi mal poguglajte kdo je podpisovav papirje kako bo z nasim gospodarstvom in kmetizmom kvote itd.
cirenij
19. 09. 2024 11.06
+11
V glavnem cela država Slovenija razprodana. Samo kaki s.p-ji še životarijo.