Evropska kohezijska politika je glavna naložbena politika Evropske unije. Slovenija je neto prejemnica sredstev EU, od leta 2004 je prejela približno 11 milijard evropskih kohezijskih sredstev. Med letoma 2004 in 2020 je prejela skupno 7,8 milijarde evrov, kar je prispevalo k realizaciji več kot 20.000 projektov. Dodatnih 3,2 milijarde evrov je Sloveniji na voljo v obdobju 2021–2027.
Slovenija je iz proračuna EU prejela 13,4 milijarde evrov
11 milijard ne vključuje drugih virov financiranja EU, kot so: skladi za migracije in notranje zadeve, skupna ribiška politika, skupna kmetijska politika, Sklad za okrevanje in odpornost. Ne vključuje niti predpristopnih sredstev in projektov, izvedenih v okviru programov evropskega teritorialnega sodelovanja. Slovenija je od leta 2004 do vključno leta 2023 iz proračuna EU prejela 13,4 milijarde evrov, v proračun pa je vplačala 8,7 milijarde evrov.
Do konca leta 2026 je Sloveniji na voljo 1,61 milijarde evrov za izvedbo naložb in reform Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in 1,07 milijarde evrov posojil evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost. Za razliko od evropske kohezijske politike, kjer je izkoriščanje sredstev iz evropske blagajne povezano z izdatki na naložbah, države članice sredstva NOO iz bruseljske blagajne prejmejo, ko uspešno izpolnijo mejnike in cilje na načrtovanih reformah in naložbah. Evropska komisija je Sloveniji do danes izplačala skupaj 841 milijonov evrov sredstev.
Do 2029 na voljo 3,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev
Ker celotna Slovenija dosega 83 odstotkov razvitosti EU, bo Slovenija v obdobju 2021–2027 ostala neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna. Do 2029 lahko črpamo 3,2 milijarde evrov, od tega skoraj 250 milijonov evrov iz Sklada za pravičen prehod, ki bo zagotovil ciljno usmerjeno podporo regijam in sektorjem, ki so zaradi prehoda na zeleno gospodarstvo najbolj prizadeti. Slovenija bo sredstvom EU v okviru kohezijske politike dodala 1,2 milijarde nacionalnih sredstev.
Za Slovenijo so ključnega pomena ukrepi v smeri večje odpornosti gospodarstva in družbe, izkoriščanja novih priložnosti ter pospešitve prehoda v visoko produktivno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo, s končnim ciljem kakovostnega življenja za vse.
Od lanskega leta, ko se je začel izvajati program, je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj podprlo projekte v višini 334 milijonov evrov, kar predstavlja okoli deset odstotkov razpoložljivih sredstev.
Na drugem mestu po uspešnosti črpanja
Do zdaj je Slovenija izkoristila vsa evropska kohezijska sredstva, pojasnjujejo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Za programsko obdobje 2014–2020, ki smo ga končali z letom 2023 – še vedno pa se obdobje finančno zaključuje – je Slovenija na drugem mestu, za Grčijo, s 100-odstotno uporabo evropskih kohezijskih sredstev tega obdobja. Slovenija je do konca obdobja izkoristila vsa razpoložljiva sredstva v višini 3,4 milijarde evrov. Trenutno smo porabili 106 odstotkov razpoložljivih sredstev.
Zakaj smo porabili nad 100 odstotkov? Vsaka država EU običajno načrtuje projekte za več denarja, kot je razpoložljivih sredstev v proračunu EU. V primeru, da se kakšen projekt zalomi, se država vnaprej 'zavaruje', da bo še vedno lahko črpala denar. Se pa država zaveže, da bo to razliko krila iz državnega proračuna.
Kaj smo zgradili z evropskim denarjem?
V preteklem finančnem obdobju je bilo financiranih 9000 projektov. Med večjimi investicijami, ki jih je sofinanciral evropski denar, so bile: nadgradnja obstoječega tira Maribor–Šentilj, del drugega tira Divača–Koper, biotehnološko stičišče nacionalnega inštituta za biologijo, negovalni oddelek SB Murska Sobota, Nacionalni inštitut za biologijo, za katerega je EU prispevala 22 milijonov evrov, in projekt protipoplavnih ukrepov na Gradaščici – 57,5 milijona evrov evropskih sredstev.
Odsek proge Maribor–Šentilj leži na glavni železniški progi med postajo Maribor in državno mejo. Potreba po nadgradnji je izhajala iz omejene zmogljivosti obstoječega odseka proge. Projekt je vključeval obsežno prenovo 18-kilometrske proge. Celoten projekt je vreden dobrih 314 milijonov evrov, od tega je 128,6 milijona evrov evropskega denarja.
Graditev negovalnega oddelka SB Murska Sobota predstavlja največjo investicijo v zadnjih 20 letih za Pomurje. Celotna investicija znaša 9,6 milijona evrov, od tega je evropskega kohezijskega denarja 5,9 milijona evrov. Obstajajoči oddelek je zagotavljal 48 postelj, nova razširjena struktura pa s kapaciteto 72 postelj omogoča letno obravnavo najmanj 750 bolnikov.
Bi lahko Slovenija postala neto plačnica?
Kot rečeno, je Slovenija neto prejemnica kohezijskih sredstev. Če pogledamo za leto 2023, je Slovenija v proračun dobila dobrih 761 milijonov evrov iz evropskega proračuna. V obratno smer je Slovenija vplačala 600 milijonov evrov. Ostalo ji je torej 161 milijonov evrov.
Slovenija je neto prejemnica v aktualnem programskem obdobju 2021–2027. Predlog naslednjega večletnega finančnega okvira Evropske unije za obdobje 2028–2034 bo predvidoma sprejela Evropska komisija sredi leta 2025. Sledijo usklajevanja v Svetu EU in Evropskem parlamentu. Za večletni finančni okvir Evropske unije, ki določa višino sredstev proračuna Evropske unije, vključno z razrezom sredstev in višino vplačil držav članic, je sicer pristojno Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve kot koordinator evropskih zadev.
Rezultati za Slovenijo
Od vstopa v Evropsko unijo leta 2004 je Slovenija doživela 128-odstotno povečanje BDP in 114-odstotno povečanje BDP na prebivalca, pojasnjuje Gašper Kavšek, zadolžen za Slovenijo v skupini, ki skrbi za sredstva iz Sklada pravičnega prehoda.
Koliko delovnih mest so evropska sredstva ustvarila v Sloveniji? O novonastalih delovnih mestih je težko podati podatke, pojasnjujejo na ministrstvu. Tudi zato, ker se je veliko delovnih mest zaradi evropskih sredstev med krizami tudi ohranilo.
KOMENTARJI (88)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.