V Hoferju 30-urni delovnik, v Visionectu je petek dan za počitek

Samel Šabotić je že 14 let del podjetja Hofer. Pet let dela na skrajšanem delovnem času, prej v trgovini, zadnje leto kot viličarist. Skrbi, da palete z naročili pravočasno zapustijo skladišče in se odpravijo proti trgovinam po vsej Sloveniji. Njegov delovni dan se začne zgodaj – ob šestih ali osmih zjutraj – in traja približno pet do šest ur. "Če začnem ob šestih, do devetih že pripravim za trgovine vse palete, to gre ven ob 9. uri, potem pa še preostalo naredimo in okoli 11. ali 12. ure že zaključimo."

Krajši delovnik mu omogoča, da se popoldne posveti drugim dejavnostim. "Ko veliko sediš, te začne po nekem času malo matrati, zato se ukvarjam s športom, vodim vodene vadbe. Imam celo popoldne čas za svoje vragolije, tudi 'gaming'," dodaja z nasmehom.

Hoferjev (po)polni delovni čas je bil leta 2020 razvit kot odgovor na slovensko zakonodajo, ki zaposlene za krajši delovni čas pogosto postavlja v neenakopraven položaj, pojasnjuje Petra Štrukelj, vodja HR v Hoferju. Zaposleni v Hoferju s skrajšanim delovnikom ne izgubijo pravic, ki jih prinaša polna zaposlitev. "Nekdo je zaposlen za polni delovni čas, za klasičnih 40 ur na teden. Dejansko pa dela med 27 in 30 urami na teden. Ob tem mu pripadajo vse pravice polne zaposlitve - polna pokojninska doba, polna božičnica in regres." Plačani so glede na dejansko število oddelanih ur.

Skrajšan delovnik so najprej omogočili zaposlenim v prodaji, nato v logistiki in od leta 2022 v upravi. Trenutno ima skrajšan delovnik več kot 97 odstotkov zaposlenih na področju prodaje in logistike.

V podjetju Visionect, ki se ukvarja z razvojem naprednih brezžičnih tablic, je petek postal dan za počitek. 4-dnevni delovnik so najprej uvedli v razvojnem oddelku, postopoma pa razširili na skoraj vseh 50 zaposlenih, kar pomeni, da je pisarna ob koncu tedna skoraj prazna, pojasnjuje vodja razvoja Luka Napotnik, ki je tudi vodja projekta 4-dnevnega delovnika. "Ekipe imamo razdeljene glede na nujnost. Ob petkih so še vedno ljudje tu, ker pač produkt mora delati, ne samo pet, ampak sedem dni v tednu."

 In kako je bilo to videti v praksi? "Bilo je potrebno določene sestanke odstraniti, tudi določene procese smo morali optimizirati. Zdaj imaš več časa za šport, lahko greš na upravno enoto, pošto, banko, ali petek izkoristiš kot dan za počitek," pove Miroslav Vučković, vodja oddelka digitalne signalizacije.

Sicer je podjetje Visionect na trgu prisotno že skoraj 20 let, deluje na 90 mednarodnih trgih. So pionirji na področju energetsko učinkovitih brezžičnih tablic na tehnologiji elektronskega papirja. Pod blagovno znamko John so razvili brezžično tablico za rezervacijo sejnih sob, ki se jo postavi na katera koli vrata. Uporablja se lahko tudi za rezervacijo miz. V trenutku se poveže z vsemi koledarji zaposlenih v pisarni.

Po besedah vodje marketinga Ane Križmančič gre za eno od ključnih orodij v bitki za talente. "Predvsem mlajše generacije oziroma generacija Z ima drugačne potrebe po načinu dela. Zato spodbujamo sodobne delovne prakse, kot je 4-dnevni delovnik in delo iz počitniške destinacije. Če je zaposleni zadovoljen, raje pride v službo, bolje opravlja delo, višja je produktivnost, bolj se poveže s kolektivom."

Po besedah Luke Napotnika so zaposleni bolj zadovoljni, srečni, manj so pod stresom. Izboljšala se je hitrost oziroma učinkovitost ekip. "Razmerje med zasebnim življenjem in delom se je po občutku izboljšalo za 50 odstotkov. Produktivnost od 30 do 40 odstotkov." Vsi so redni zaposleni, prispevke imajo plačane za polni delovni čas. "Šlo je za to, da se ljudje zavedajo, da kljub temu, da morda imajo en dan manj za delo, mora biti na koncu še vedno narejeno."

Vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo zaposlenim omogočila možnost prostovoljnega prehoda na 30-urni delovnik. A dogovora v Ekonomsko-socialnem svetu leta 2023 niso dosegli. Minister za delo Luka Mesec je za našo rubriko povedal, da načrti ostajajo. "Poskušali smo leta 2023 z možnostjo, da bi podjetja, ki si to lahko privoščijo, delovni teden skrajšala na 30 ur. Odgovor tistih delodajalcev, ki se s tem niso strinjali, je bil, da bi s tem vzpostavili dodatno možnost za konkurenčno prednost podjetij, ki si to lahko privoščijo in bi bili ostali v nemilosti. Zaradi tega nismo dobili soglasja v Ekonomsko-socialnem svetu, ampak to pobudo ohranjamo živo."

 Minister je skrajšan delovnik argumentiral z osebnimi izkušnjami. "Vsake toliko moram svoj ritem malo razrahljati, če hočem dobiti nove ideje, nov zagon. Brez prostega časa ni kreativnosti, pa ironično tudi ne bo produktivnega gospodarstva z visoko dodano vrednostjo, ki si ga vsi želimo."

Lani so delovno aktivni Slovenci v povprečju opravili dobrih 39 ur na teden. Delali smo več kot povprečni državljan EU. Največ delovnih ur imajo Grki, najmanj pa Nizozemci.

Po besedah Leonele Domitrovič, direktorice sekcije za iskanje in selekcijo ter razvoj kadrov v Adeccu, je skrajšani delovnik še vedno bolj izjema kot pravilo. "Bolj so pogoste druge, fleksibilne oblike dela. To se pravi: delo od doma, potem pomični delovni čas, fleksibilni delovni čas. Največ se skrajšanega in fleksibilnega dela pojavlja v IT, digitalni industriji, tehnoloških podjetjih."

Bi skrajšan delovnik zmanjšal visoko stopnjo bolniške odsotnosti? V Sloveniji jih je več kot 53 tisoč dnevno. Da tuje in slovenske študije kažejo pozitivne učinke krajšega delovnega časa, pojasnjuje predsednik ZSSS Andrej Zorko. "Pozitivni učinki so zlasti vidni tako na zadovoljstvu zaposlenih, na njihovem zdravju, zmanjša se absentizem in poveča produktivnost in dejansko je s tem pridobila tudi na pomenu vrednota prostega časa."

In še, da gre pri skrajševanju delovnika za naraven proces. "Zgodovinsko gledano se je delovni čas skrajšal iz šestnajstih na dvanajst ur in potem iz dvanajst na zdajšnjih osem. Zato je naraven proces tudi skrajševanje polnega delovnega časa iz 40 ur tedensko na 30."

Po mnenju profesorice dr. Polone Domadenik Muren je izvorni problem v tem, "da se prispevki za pokojninsko blagajno beležijo glede na število ur dela, ne pa glede na vplačane prispevke."  Vsak lahko namreč dela za 50 odstotkov, vendar se pokojninska doba potem prizna le v sorazmernem deležu. "In predstavljajte si zdaj, da bomo ponudili kar vsem po vrsti možnost, da delajo krajši delovni čas, po drugi strani za enako plačo, po možnosti minimalno plačo, kot jo imajo zdaj, ko delajo 40 ur na teden. Pa jaz mislim, da je iluzorno. Najprej bo treba povečati produktivnost podjetij in potem, ko bomo imeli večji kolač, se bomo lahko pogovarjali o tem, kako ga bomo delili."

Denimo v agenciji za zaposlovanje Manpower in Plastiki Skaza so skrajšan delovnik ukinili. V Manpowerju so imeli 4-dnevni delovni teden. "Zdaj na podlagi rednih anket med zaposlenimi uvajamo nove pristope za dodatno krepitev ravnovesja med delom in zasebnim življenjem ter splošnega dobrega počutja zaposlenih," so nam sporočili iz podjetja. 

V Plastiki Skaza, kot pojasnuje vodja korporativnega komuniciranja Tina Grošelj Dobrijević, so v podjetju preizkusili šesturni delovnik v nekaterih oddelkih, kot so finance, kakovost in oskrbovalna veriga. "Je nastopil čas korone, takrat se je veliko stvari spremenilo in zato je bil ta projekt ustavljen." Poudarja, da je učinkovitost ključna za konkurenčnost podjetja, ki deluje na svetovnem trgu, ter da jo dosegajo z mentorskimi programi, kariernim razvojem, digitalizacijo in nagrajevanjem zaposlenih.