V Kranju število otrok brez znanja slovenščine strmo naraslo

Na kranjski Planini so se oktobra pojavljali pokanje petard, ogrožanje pešcev zaradi nevarne vožnje s skiroji in skuterji ter vandalizem. Zato so občina in policija poostrile nadzor. Kljub odmevnim dogodkom PU Kranj varnostne razmere na območju Kranja ocenjuje kot stabilne. Do konca septembra je policija obravnavala 730 kaznivih dejanj, skoraj tretjino manj kot v enakem obdobju lani. Prav tako miri kranjski župan Matjaž Rakovec. "Zaenkrat dejansko kakšnih problemov, kar se varnosti tiče, ni." Hkrati Rakovec ugotavlja, da se je rast števila tujcev umirila. "Če pogledamo od 2015 do 2019, je število tujcev naraslo za dobrih dva tisoč ljudi, s 4500 na 6600. Od 2019 do 2026 pa samo 1900 prirasta v teh sedmih, osmih letih. Ugotavljamo pa recimo v primerjavi z lanskim letom, da se je trend dobesedno ustavil."

Je bil pa župan v oddaji Preverjeno pred tremi leti pri vprašanju vključevanja priseljencev precej bolj kritičen. "Brezplačno ponujamo učenje in dejansko odziva nobenega ni. Predvsem žene živijo na socialnih transferjih." A danes govori drugače. "Potrebe po delovni sili so velike, zato tudi toliko priseljevanja v našo mestno občino. "Priseljevanje se po županovih besedah pozna tudi na stanovanjskem trgu, kjer je velik pritisk na najemna stanovanja.

Če se rast števila tujcev umirja, pa so posledice dolgoletnega priseljevanja zelo vidne v šolskih klopeh. Rakovec opozarja na velik skok števila otrok, ki ob vključitvi v šolo ne znajo slovensko. "Če smo leta 2020 imeli približno 216 učencev v osnovni šoli, ki ne znajo slovenskega jezika, je v letošnjem letu vpisanih približno 706 učencev in to nam povzroča velike težave."

Kako je videti vsakdan v šoli z velikim deležem priseljenih otrok, smo preverili na OŠ Jakoba Aljaža. Ravnateljica Helena Mazi Golob pravi, da učenci iz drugih držav letos predstavljajo že 24 odstotkov vseh učencev. Največ jih prihaja s Kosova, iz Bosne in Hercegovine ter Severne Makedonije, nekaj tudi iz Rusije in Turčije.

Za vsakega novega učenca pripravijo individualni načrt, šola ima tim za delo z učenci priseljenci, dodatno strokovno in učno pomoč ter sodeluje z medkulturno mediatorko. In kako je videti učenje slovenščine? "Pri prvem in drugem razredu je to večinoma prek igre, prek različnih didaktičnih iger, prek različnih slikic, ki so nam zelo v pomoč. Pri starejših učencih, ki pridejo prvo leto, je največji problem jezik, ampak tam je pač treba slediti učnemu načrtu pri slovenščini in čim več pomagamo s slikovnim gradivom," pojasnjuje učiteljica za dodatno pomoč Katja Bošnak.

Velike težave povzroča bralno razumevanje, pri starejših učencih naletijo tudi na pomanjkljivo znanje, opozarja ravnateljica. "Recimo učenec v šestem, sedmem razredu ne obvlada še poštevanke in potem seveda težko sledi drugi snovi. Ni problem samo jezikovna bariera, ki je recimo do šestega razreda že premoščena, ampak je težava lahko tudi osnovno znanje zaradi različnih šolskih sistemov." Učiteljica Katja Bošnak opozarja, da ni odločilna le država, iz katere otrok prihaja, ampak tudi domače okolje. "Če tega spodbudnega okolja, da so starši za to, da se otrok čim bolj in čim hitreje nauči slovensko, ni, je potem težava." Da imajo različne izkušnje s starši, tudi pri komunikaciji, pove ravnateljica. "Imamo starše, ki recimo popolnoma nič ne razumejo slovenskega jezika, se ne vključujejo, niti ne želijo."

Težave niso samo učne, otroci doživljajo tudi hude stiske, opozarja Helena Mazi Golob. "Zavedati se moramo, da težave niso samo na učnem področju, se pravi ne samo pomanjkanje znanja jezika, ampak so lahko tudi na čustvenem področju, ker otroci, ki so prišli, so zapustili tam svoje sorodnike, svoje družine, prijatelje. Prišli so v popolnoma novo okolje." V takšnih primerih jim pomaga medkulturna mediatorka, ki prihaja tudi na roditeljske sestanke in govorilne ure.

Kranj ni osamljen primer. V trinajstih letih se je število učencev iz drugih držav povečalo s 4 na skoraj 19 tisoč, torej skoraj petkrat. Danes je učenec tujec že vsak 10. osnovnošolec.

Na gorenjskem centru za socialno delo pomočnica direktorice Simona Sluga Rihter opozarja, da družine ob prihodu v novo državo pogosto izgubijo socialno mrežo. "Nimajo na primer sorodnikov, ki bi uspeli mogoče popaziti na otroke."

Največja težava pa je nepoznavanje jezika. "Kar je težava pri otrocih in mladostnikih, da zaradi tega mogoče nehajo hoditi v šolo ali imajo stiske z odhodi v šolo. Nepoznavanje jezika pa posledično tudi pomeni, da ne poznajo pravil, na primer, da je šolanje obvezno."

Na centru opažajo tudi primere, ko starši na urejanje zadev pripeljejo otroka. Pri občutljivih vsebinah se pred otrokom ne morejo pogovarjati, zato aktivirajo tolmača. "Imamo kar nekaj okolij, s Kosova, potem rabimo tolmače za angleški jezik, za turški jezik."

Center posebne statistike primerov glede na to, ali je uporabnik priseljenec, ne vodi. Zato ne morejo oceniti, na katerih področjih priseljenske družine najbolj potrebujejo pomoč.

Po besedah Rakovca je podobno število priseljencev s Kosova in Bošnjakov. "Oboji odstopajo v primerjavi z ostalimi. Potem sledijo prebivalci Makedonije in Srbije. Teh štirih narodov je v bistvu tukaj v Kranju največ."

Pri državljanih Kosova podatki upravnih enot kažejo padec števila izdanih enotnih dovoljenj. Leta 2021 jih je bilo izdanih 1.870, do leta 2025 je številka padla na 164. Letos pa je bilo samo do konca septembra izdanih 181 dovoljenj, torej več kot v celotnem lanskem letu.