Več denarja, več učencev, manj mladih učiteljev: kam gre slovensko šolstvo?

Število osnovnošolskih učiteljev se je v zadnjih osmih šolskih letih sicer povečalo, a z izrazitim padcem v šolskem letu 2022/2023. Leta 2017/18 je bilo namreč 17.928 učiteljev, leta 2021/22 19.614, nato pa je število učiteljev padlo na 18.610 v šolskem letu 2022/2023. V času vlade Marjana Šarca se je število zaposlenih v šolstvu povečevalo, predvsem zaradi rasti generacij v osnovnih šolah. V času vlade Janeza Janše se je rast števila učiteljev nadaljevala, dosegla vrh, nato pa začela padati. Leta 2021/22 je bilo učiteljev največ: 19.614. To je bilo tudi obdobje pandemije, ko so se potrebe po dodatnih kadrih povečale zaradi organizacije pouka na daljavo in nadomeščanj. V času vlade Roberta Goloba se je število učiteljev začelo zmanjševati. Leta 2024/25 je število padlo na 18.616.

Če pogledamo zadnjih osem šolskih let, se je število učencev povečalo z 181.301 na 195.704, dijakov pa z 73.776 na 83.839. Pri otrocih v vrtcu je trend obraten: z 86.703 na 82.412. To pomeni, da bo demografski padec, ki ga danes vidimo v vrtcih, čez nekaj let dosegel tudi osnovne šole.

Povprečna starost učiteljev kaže na dolgoročen problem. Osnovnošolski učitelji so v povprečju stari okoli 44 let in se v zadnjih letih praktično ne pomladijo. Pri srednješolskih učiteljih je povprečna starost še višja – okoli 48 let, z rahlim znižanjem na 47,7 leta do 2025. Najstarejši so predavatelji v višjih šolah in visokošolski učitelji, kjer povprečna starost presega 51 let. To pomeni, da se bo v naslednjih letih večji del kadra približeval upokojitvi.

Ker se je število učencev povečalo, število učiteljev pa ni sledilo tej dinamiki, se to pozna v razmerju učitelj-učenec. Razmerje pri učencih se v zadnjih letih giblje okoli 10–11 učencev na učitelja. Pri dijakih se je razmerje z 12,2–12,5 dvignilo na 13,5 dijaka na učitelja v preteklem šolskem letu.

Tudi število vseh zaposlenih v izobraževanju, torej tudi hišniki, čistilci, kuharji, strokovno osebje, vodstveni delavci, knjižničarji, narašča. Lani jih je bilo 81.725, leta 2018 pa 71.753, kar je 9.972 zaposlenih več.

Delež javnih izdatkov za formalno izobraževanje v BDP se je v zadnjih osmih letih povečal. Leta 2017 je znašal 4,81 odstotka, leta 2024 pa 5,14 odstotka. To pomeni, da se je delež javnih sredstev za izobraževanje v BDP v tem obdobju povečal za 0,33 odstotne točke. Država v izobraževanje torej vlaga večji delež BDP kot pred osmimi leti, a se ta sredstva razporejajo v sistem, kjer je več učencev, več študentov in starajoči se kader.

V obdobju zadnjih treh vlad so se javni izdatki za izobraževanje kot delež BDP gibali med 4,9 odstotka in 5,4 odstotka. V času vlade Marjana Šarca (2018–2019) so izdatki ostali stabilni tik pod 5 odstotkov BDP. Pod vlado Janeza Janše (2020–2021) je prišlo do najvišjega skoka, kar je povezano tudi z metodološkimi spremembami Sursa in pandemijo. V obdobju vlade Roberta Goloba (2022–2024) se izdatki nekoliko znižajo. Sicer se rast po letu 2021 umirja.