Več za migranta kot upokojenca?

Standarde na področju sprejema prosilcev za mednarodno zaščito določa Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne, 26. junija 2013, ki jo kot del skupne evropske zakonodaje s področja mednarodne zaščite Republika Slovenija mora upoštevati in je v nacionalno zakonodajo prenešena z Zakonom o mednarodni zaščiti.

3. a člen Ustave med drugim določa "Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij."

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu Učinkovitost in uspešnost ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov za leto 2015 ugotovilo, da je povprečni mesečni strošek prosilca za mednarodno zaščito 1.963 evrov. Vendar, kot poudarja Katarina Štrukelj, vodja sektorja za sprejem in oskrbo Urada za oskrbo in integracijo migrantov, ta znesek poleg oskrbe prosilca za mednarodno zaščito pretežno vključuje tudi druge podatke (plače zaposlenih, obratovalni stroški azilnega doma ...).

Od tega zneska je po ugotovitvi Računskega sodišča 64 % stroškov fiksnih (1.262 evrov), torej neodvisnih od števila prosilcev za mednarodno zaščito (obratovalni stroški, plače zaposlenih, stroški, povezani s postopki odločanja o priznanju mednarodne zaščite ...), 36 % stroškov pa je variabilnih (701 evrov), torej odvisnih od števila prosilcev za mednarodno zaščito in med te stroške spadajo stroški nastanitve in oskrbe prosilcev za mednarodno zaščito - prehrana, obleka, higienske potrebščine, žepnina, razni projekti pomoči.

Proračun Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov znaša 6.008.756,22 evrov. Za plače je načrtovanih 950.014,02 evrov, za režijske stroške (službena potovanja, pisarniški material, delež obratovalnih stroškov ...) pa 252.294,20 evrov. Za plače in režijske stroške porabijo 20,01 odstotka proračuna Urada.

Oskrba migranta stane 572,99 evra na mesec. Povprečna pokojnina znaša 634,23 evra. Manj kot 600 evrov mesečne pokojnine dobi 60.590 upokojencev.

Na dan 24. 4. 2018 je bilo v azilnem domu nastanjenih 117 oseb, v izpostavi azilnega doma na Kotnikovi 49, v Logatcu  pa 27. Izven azilnega doma pa 103 osebe. Na območju RS se tako nahaja 296 prosilcev za mednarodno zaščito. Na sprejem prošnje pa čaka 70 vlagateljev.

Leta 2016 so priznali status mednarodne zaščite 170 osebam, leta 2017 152, letos 26. Od leta 1995 pa skupno 742 osebam. Vir: Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ)

Azilni dom na Viču v Ljubljani (Cesta v Gorice 15 ) so odprli 15.4.2005. Vrednost investicije je znašala 1,31 milijarde tolarjev (5,47 mio €), tretjino investicije je pokril program PHARE.

Leta 1991 so ustanovili Prehodni dom RS za tujce na podlagi Zakona o tujcih. Prehodni dom za tujce je deloval do leta 2000, ko so za področje nezakonitih migracij v okviru Policije ustanovili Center za tujce s sedežem v Postojni, za področje azila pa je bil ustanovljen Sektor za azil, ki je deloval v okviru Urada za migracije (MNZ) še na lokaciji bivšega prehodnega doma na Celovški cesti v Ljubljani.    

Za nastanitev in osnovno oskrbo prosilcev za mednarodno zaščito je organiziran azilni dom, ki je sprva deloval na lokaciji Prehodnega doma za tujce na Celovški cesti v Ljubljani, kasneje pa     je bil zgrajen nov na Cesti v Gorice 15 v Ljubljani. Zaradi povečanja števila prosilcev so vzpostavili še izpostavi v Logatcu in na Kotnikovi v Ljubljani.

Število zaposlenih leta 2015 (begunska kriza je izbruhnila oktobra) je bilo 28, danes jih je 24. V letu 2016 se je število zaposlenih zaradi povečanega obsega dela povišalo na 36. Na Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, ki je bil ustanovljen s 1. 6. 2016, je zaposlenih 23 oseb za nedoločen čas in 2 osebi za določen čas. Od leta 2016 se vključujejo tudi delavci preko javnih del.

Preberite še: Se varnostne razmere zaradi migrantov slabšajo?