Veliki apetiti za zdravstvena zemljišča – kdo jih bo kupil in kdo tam gradil?

Boj na sodišču med ministrstvom in občino za parcele URI Soča se nadaljuje

Zemljišče, ki bi bilo nujno potrebno za širitev URI Soča, je jabolko spora med Mestno občino Ljubljana in ministrstvom za zdravje že več kot 10 let. Država je leta 2019 na Okrajno sodišče v Ljubljani vložila predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Sodišče na prvi stopnji je oktobra lani sprejelo odločitev, da zemljišče ob stavbi URI Soča v celoti pripada državi. Na to odločitev se je ljubljanska občina pritožila v decembru 2022. Postopek torej še ni zaključen. Januarja letos je ministrstvo za zdravje na državno odvetništvo poslalo prošnjo, da podajo odgovor na pritožbo ljubljanske občine kot neutemeljeno in da jo je potrebno v celoti zavrniti ter da predlagajo prednostno obravnavo. Na ministrstvu menijo, da je pritožba neutemeljena in da je odločitev sodišča pravilna. Sicer je bila v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so predmet spora, vpisana zaznamba, ki bo lahko vplivala tudi proti tretjim osebam. 

Zakaj Ministrstvu za zdravje v več kot desetletju ni uspelo zagotoviti parcel za nujno širitev javnega zdravstvenega zavoda URI Soča? Minister Danijel Bešič Loredan obljublja, da bodo zdaj do tega počasi prišli, saj je sodišče odločilo ministrstvu v prid. "Sam menim, da bo treba iti čim prej v pogajanja z županom in najti kompromis, predvsem v luči, da pridemo do zemljišča, na katerem lahko nadgradimo URI Soča. To nam mora biti prvi cilj." 

Kakšne konkretne načrte imajo z zemljiščem, na Mestni občini Ljubljana še ne razkrivajo, saj je potrebno počakati na odločitev sodišča, pravijo. "Kakršnokoli navajanje bodočih dejstev je preuranjeno."

Še zadnje zemljišče v lasti občine na voljo za širitev URI Soča?

V preteklosti je bila za zemljišča, ki obdajajo URI Soča, predvidena širitev njihove dejavnosti. Tako je bilo določeno v zazidalnem načrtu iz leta 1981. Gre za zemljišča do Pro Plusa, vključno do današnjega krožišča in Kranjčeve ulice. Lastništva so se kasneje spreminjala. Na parceli ob krožišču bo Diagnostični center Bled gradil prvo zasebno bolnišnico, njeno podobo smo razkrili včeraj. V smeri proti Pro plusu pa je parcele kupila družba Soči park, ki ravnokar gradi oskrbovana stanovanja. 

Zamenjava za pediatrično kliniko?

Med ministrstvom in občino še vedno potekajo pogovori, da bi zemljišča ob URI Soča zamenjali za zemljišča na Ulici stare pravde 2-4, kjer imata v prostorih nekdanje Mestne otroške bolnišnice svoje prostore ambulanta za otroke z avtizmom in interna klinika za dializo. 

Nepremičnine na naslovu Ulica stare pravde 2 so v večinski lasti občine (razmerje občina 67 odstotkov, država 33 odstotkov), nepremičnine na naslovu Ulica stare pravde 4 pa so v izključni lasti države. Iz ljubljanske občine so nam sporočili, da želijo nepremičnine pridobiti za "izvajanje obveznega osnovnošolskega izobraževanja." V preteklosti se je špekuliralo, da bi občina te prostore uporabila za širitev zasebne Waldorfske šole v Ljubljani. Direktor Waldorfske šole Iztok Kordiš je dolgoletni mestni svetnik Liste Zorana Jankovića.

Ljubljanski župan Zoran Janković pravi, da so vsi zapisniki, potrebni za izvedbo zamenjave, podpisani. "Mi smo še vedno kandidati za stavbo na ulici Stare pravde, ker je en del naš, en del je od UKC. Dogovorjeno je bilo, kako bodo prostor selili, da bi bil prostor prost, a do tega ni prišlo. Potem je pač sodišče odredilo, da po zakonu to njim pripada. Dokler bomo imeli pravico na sodišču, tega ne bomo pustili. Čakamo višjo stopnjo in obenem skušamo tudi z medsebojno komunikacijo in dogovarjanjem to rešiti." A za dogovor sta potrebna dva, pravi Janković. "Mogoče sem jaz na tej strani v prednosti ali v minusu, ker se je na drugi strani zamenjalo sedem, osem ministrov." 

URI Soča prizidek nujno potrebuje: 'Ne moremo pokazati vsega, kar bi želeli'

Na zemljišču, ki je v lasti občine, je predvidena izgradnja prizidka URI Soča k zgradbi Vrtnica, vendar se gradnja zaradi še nerešenega lastništva zemljišča odmika. Računali so, pravi strokovna direktorica Metka Moharić, da bi v novo stavbo namestili vse programe, ki imajo prostorsko stisko. Širitev bi potrebovali nevrološki oddelki: oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, oddelek za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, multiplo sklerozo in oddelek za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače. 

Načrtujejo pa nekatere izboljšave metod, nadgradili bi ambulantno nevrološko rehabilitacijo, ker ti programi trenutno potekajo na bolnišničnih oddelkih, za kar je epidemija pokazala, da ni dobro, pojasnjuje Moharić. "Morala bi biti popolnoma ločena ambulantna služba za nevrološko specialistično dejavnost, potem smo načrtovali oddelek za rehabilitacijo najtežjih bolnikov, za kar nismo trenutno niti ustrezno opremljeni, da bi jih sprejeli. To so ljudje z okvarami hrbtenjače v vratu v višjem nivoju, ki morda ne morejo dihati sami in potrebujejo delno intenzivno nego. Tudi najtežje možganske poškodbe sedaj predolgo ostajajo v akutnih bolnišnicah in bi lahko s procesom rehabilitacije začeli prej, kar pomeni tudi, da se jih hitreje vrača v domače okolje." 

V nove prostore bi umestili še en oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, to je velik problem, ker Slovenija ne dohaja potreb, pravi Moharić. Načrtovali so tudi center modernih tehnologij, kjer bi dejansko uspeli slediti modernim metodam v rehabilitaciji, predvsem robotiki in podporni tehnologiji. "Naš dom je po 15 letih postal premajhen, ne moremo vsega pokazati, kar bi želeli pokazati, in to smo načrtovali, da bi v novem prizidku lahko pokazali."

Elitna lokacija Železniškega zdravstvenega doma v last države?

Železniški zdravstveni dom (ŽZD) stoji na zemljišču, Celovški 4, ki je po oceni direktorja, nevrologa Mateja Kolenca, izjemno zanimivo. "Sodi med elitno lokacijo v ožjem središču Ljubljane in za katerega že obstoječa prostorska ureditev občine omogoča gradnjo raznovrstnih gradbenih objektov. Če seštejete zgolj navedena dejstva, se možnosti pravega namena takšnih "zakulisnih rabot" akterjev s parcialnimi interesi močno zožijo." Zemljišče, na katerem stoji ŽZD, je v lasti doma. V ozadju je bilo večkrat govora o prenosu ustanoviteljskih pravic, tako Peter Bohinec, predstavnik odnosov z javnostjo ŽZD in nepoklicni župan občine Jesenice: "Bilo je nekaj poskusov prejšnjih vlad, ampak nismo prejeli adekvatnih oziroma vseh informacij. Zato težko komentiramo, kaj je bilo tukaj načrtovano." 

Dejstvo je, da je bilo zemljišče velikokrat tema pogovorov med ljubljansko občino, ministrstvom za zdravje in Slovenskimi železnicami, ki imajo ŽZD v lasti. Trenutno potekajo pogovori z ministrstvom za zdravje o prenosu dejavnosti in premoženja ŽZD na državo. "Zaradi splošnega pomanjkanja zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter z namenom preprečitve nastanka nepopravljivih posledic za zdravje uporabnikov zdravstvenih storitev, je ministrstvo za zdravje iz razloga javnega interesa vzpostavilo stik z vodstvom Železniškega zdravstvenega doma Ljubljana. Pogovori o prenosu dejavnosti in premoženja ŽZD Ljubljana na Republiko Slovenijo kot ustanovitelja potekajo, vendar so v začetni fazi," so pojasnili na ministrstvu. Predstavniki ministrstva so se sestali na sestanku z vodstvom ŽZD. Bohinec pojasnjuje, da so na ministrstvu stekli pogovori. "Sami so poudarili, da smo pomemben del javne mreže izvajalcev zdravstvenih storitev."

Na Slovenskih železnicah so nam potrdili, da trenutno z ministrstvom za zdravje potekajo pogovori o prihodnosti ŽZD, ki sicer posluje uspešno. Ker so pogovori v začetni fazi, podrobnosti niso razkrili. 

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je pojasnil, da želijo postati ustanovitelji doma, enako, kot so ustanovitelji Zdravstvenega doma za študente. "Da kot država pokažemo model zdravstvenega varstva na primarni ravni. Zdaj tega ni. Počakati moramo dva, tri mesece, da celotno zgodbo zapeljemo. Tudi, da vidimo natančno analizo, kaj se dogaja na primarni ravni, in v celem paketu bomo nekam umestili tudi ta zdravstveni dom."

Po oceni Kolenca je bil po dosedanjih pogovorih z aktualno vlado oziroma z ministrstvom narejen premik v pravo smer. Meni, da je ministrstvo prepoznalo dobro delovanje in vlogo ŽZD, ki pa se še krepi. "Ocenjujemo, da vlada oz. ministrstvo resnično želi storiti vse, da se dolgoletni problem na področju zdravstva uredijo, k čemur prispevamo tudi v ŽZD v skladu s svojimi zmogljivostmi, vendar se zavedamo, da se vseh nakopičenih problemov čez noč ne bo dalo rešiti. Nič ni narobe, če bi se dejavnost zdravstva na obstoječi lokaciji ohranila, saj je tudi fizična dostopnost zdravstvenega objekta za pacienta pomembna."

Kot kaže, bo za zdaj na zemljišču v neposredni bližini centra Ljubljane, ostala zdravstvena dejavnost.

Janševa vlada želela statusno in lastniško urediti ŽZD

Železniški zdravstveni dom je bil ustanovljen leta 1953, v zadnjem desetletju pa je bil večkrat predmet poželenja, pravi direktor Kolenc. "Okoli ŽZD se včasih bolj, včasih manj dviga prah, ki ga poganjajo različni interesi, velikokrat takšni, ki nimajo nobene povezave z zdravstvom, kar povzroča že sama umeščenost zdravstvenega objekta v prostor." 

Prejšnja vlada Janeza Janše in ljubljanska občina sta za obdobje 2020-2023 sklenili dogovor, ki je vključeval t. i. statusno in lastniško ureditev ŽZD. Kakšen je (bil) pravi namen oziroma ozadje dogovora, je še vedno uganka, pravi Kolenc, prejšnja vlada jim tega ni nikoli pojasnila. "Po naših vprašanjih in pogovoru s takratno Janševo vlado glede iskanja pravega namena oziroma pojasnil v zvezi z načrtovanimi spremembami, katerih navedba je v gornjem dokumentu skopa in komajda opazna, pa je bilo na strani takratne vlade občutiti nelagodje."  Posledično je vlada zato prekinila z načrtovanimi (sicer nepojasnjenimi) aktivnostmi, saj bi ji po njihovi oceni to lahko škodovalo na volitvah, ki so bile takrat še pred nami, računala pa je na uspeh, dodaja Kolenc. 

Ljubljanska občina se je iz pogovorov glede ŽZD umaknila

Kot pravijo na ljubljanski občini, so se v preteklosti pogovarjali o prenosu primarne zdravstvene dejavnosti iz ŽZD na Zdravstveni dom Ljubljana. "Vodstvo ŽZD je v zadnjih pogovorih pred 10 leti to zavrnilo, kar smo sprejeli, pri čemer ŽZD še vedno deluje z neurejenim statusom, brez koncesije in brez statusa javnega zavoda na področju zdravstva. ŽZD in njihova lokacija nas več ne zanimata." Občina se je torej iz pogovorov glede ŽZD umaknila. Poleg tega so pojasnili, da so se vsi sproženi sodni spori z ŽZD za občino uspešno zaključili že pred leti. Medtem ko je bil sodni spor med ŽZD in Zavodom za zdravstveno zavarovanje, v katerem je občina sodelovala kot stranski udeleženec, v prid ŽZD zaključen v letu 2019. "V skladu z navedenimi odločitvami sodišč ŽZD izvaja zdravstvene dejavnosti kot javno službo, čeprav ne izpolnjuje pogojev za to, glede na določila področnega zakona, saj ni niti javni zdravstveni zavod niti koncesionar," dodajajo na občini.   

ŽZD med 10. največjimi koncesionarji 

ŽZD je bil ustanovljen, da zagotavlja zdravstvene storitve delavcem železnic, sprva jugoslovanskih. Njegova vloga se je skozi čas spreminjala. Trenutno opravlja tudi storitve na področju specialistične dejavnosti prek koncesije, ki mu jo je odobrilo ministrstvo za zdravje. ŽZD med koncesionarje sodi na deveto mesto po višini prejetih sredstev iz zdravstvene blagajne. Leta 2022 je prejel 5,3 milijona evrov iz obveznega zavarovanja in 1,5 milijona evrov iz dopolnilnega. "V splošni (laični) javnosti se je utrdilo napačno prepričanje, da so zasebni zdravstveni subjekti (oziroma subjekti s koncesijo) vzrok za slabe zdravstvene razmere v državi, zlasti še na področju javnega zdravstva, češ da s svojimi storitvami izčrpavajo zdravstveno blagajno in bogatijo," ugotavlja Kolenc in trdi, da takšna teza ne drži, kajti zdravstvene storitve so tudi zasebnim koncesionarjem, ki so del javnega zdravstva, plačane po realizaciji, po enakih merilih, kot veljajo za javne zavode. "Zato na tem mestu velja, da je delati dobro in več lahko vzrok za dober rezultat." 

Glavna naloga ŽZD Ljubljana je, tako Kolenc, da služi pacientom. ŽZD posluje z dobičkom, z nastopom Kolenca na mesto direktorja se je pričelo s posodobitvami opreme, prostorov in vlaganjem v kadre, pravi Kolenc. To se financira iz ustvarjenih prihodkov oz. rezultatov dela, Slovenske železnice k temu ne prispevajo ničesar.

ZD Šiška ostaja?

Ob kolapsu v Zdravstvenem domu Ljubljana v začetku leta je bil jasen in kritičen tudi minister Bešič Loredan. Spomnimo se prizorov pred ZD Bežigrad, ko so pacienti brez zdravnika dneve in noči stali v dolgih kolonah v upanju, da bodo tako prišli do svojega družinskega zdravnika. Minister Bešič Loredan je tako v oddaji 24UR Zvečer namigoval, da naj bi Janković želel prodajati zemljišči, kjer deluje ZD Ljubljana. "Dolgoročno ti dve enoti prodati, ker je zemljišče super, in strniti zdravstveno dejavnost na ostale lokacije ..."

Janković je očitke Bešiča zanikal, zahteval pa je tudi opravičilo ministra, ki ga je dobil. Zato Bešič prodaje zemljišč več ni komentiral. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi se takrat pri potencialni prodaji zemljišč omenjalo enoto Zdravstvenega doma Šiška, gre za veliko površino, ki je lokacijsko zanimiva. Na tej lokaciji naj bi postavili hotelski ali stanovanjski kompleks.

Pri ministru smo preverili, ali je od takrat prejel kakšne informacije glede omenjenih zemljišč. "Od takrat nismo dobili nobenega objektivnega podatka, da bi se kakor koli na tem ... Skratka, ni dokazov, ni verodostojnih informacij, na katere bi se ministrstvo za zdravje lahko odzvalo.

Tudi na občini smo preverili, ali potekajo pogovori ali postopki, da bi zemljišče, kjer danes stoji enota ZD Šiška ali katerakoli druga enota Zdravstvenega doma Ljubljana, občina prodala ali namenila za gradnjo drugih objektov. "Zemljišče, na katerem stoji enota Zdravstvenega doma PE Šiška, bo tako kot doslej tudi v prihodnje namenjeno delovanju Zdravstvenega doma Ljubljana. Občina ne načrtuje sprememb, pa tudi ne pri nobenem drugem zdravstvenem domu." Enako je domneve o prodaji zemljišč zanikal tudi Janković. "Že dosedanjih 16 let se nobeno zemljišče, ki je namenjeno zdravstvenemu domu ali šoli in vrtcu, ne prodaja, tudi tokrat ne. Ne da bi jaz vedel. Če jaz ne vem, potem tega ni."