Vodovodar ali prompt inženir: kaj je poklic prihodnosti?

Razumevanje teh trendov ni pomembno le za mlade, ki se odločajo za svojo karierno pot, temveč tudi za vse, ki želijo ostati konkurenčni na trgu dela. Poklici prihodnosti namreč ne zahtevajo le tehničnega znanja, temveč tudi prilagodljivost, kreativnost in sposobnost nenehnega učenja. V članku bomo raziskali, katera področja bodo v prihodnjih letih najbolj perspektivna in zakaj.

Verjetno ste se sami še kdaj znašli v situaciji, ko ste potrebovali mojstra. Za beljenje stanovanja, polaganje keramičnih ploščic, popravilo pralnega ali pomivalnega stroja, brušenje parketa in še bi lahko naštevali. Mojstri, ki obvladajo tovrstna dela, so izjemno zasedeni, pojasnjujejo na portalu brezpanike.si. Preko tega portala smo namreč našli vodovodarja Gašperja Šturma in se z njim odpravili na teren. Šturmu je bilo vodovodarstvo položeno v zibelko, že od malih nog je opazoval očeta, ki se je ukvarjal s to obrtjo, kasneje mu je pomagal, potem pa šel na svoje. Pravi, da v tem poslu ni osem urnega delovnika: "Ko je ura tri, štiri (popoldne), da kar vse spustiš iz rok in greš domov ... to ne gre. Še posebej, če si s.p-jevec, tega ni." 

Analiza podatkov portala brezpanike.si kaže izrazit premik pri storitvah, ki so jih uporabniki v preteklosti pogosto opravljali sami, danes pa jih praviloma prepuščajo mojstrom. Najhitrejšo rast beležijo prav manjša, vsakdanja opravila: električna in vodovodna popravila in montaže ter zaključna dela v gradbeništvu.

V zadnjih letih se v Evropi jasno kaže premik iz pristopa DIY, ki pomeni naredi sam, v DIFM - naj nekdo naredi namesto mene. Raziskave kažejo, da vse več ljudi za zahtevnejša ali časovno potratna dela raje najame profesionalce. Ta premik poganjajo pomanjkanje časa, vse večja kompleksnost del ter sprememba življenjskega sloga. Ljudje svoj čas vse bolj cenijo in so zanj pripravljeni plačati. Hkrati staranje prebivalstva in mlajše generacije dodatno pospešujejo prehod k profesionalnim storitvam. Poleg tega pa se pogosto izkaže, da je nekatera popravila bolje prepustiti tistim, ki obvladajo, dodaja Šturm. O tem, koliko vodovodna popravila stanejo, je težko govoriti v teoriji. "Vsaka kopalnica je drugačna," odgovarja Šturm. Pogosto se šele na licu mesta pokaže, kako obsežno in zahtevno bo popravilo. A vendar velja, da prav velikih odstopanj od vnaprej dogovorjene okvirne cene ne sme biti.

Šturmu pri delu pomaga žena Vanesa. Po izobrazbi je kozmetičarka, a se je prekvalificirala v vodovodarko. Pravi, da je to delo osvobajajoče, še posebej za ženske: "Nisi odvisen od mojstra, pač pa lahko kako stvar tudi sam ali sama popraviš."

Storitve, ki so jih Slovenci tradicionalno opravljali sami, danes torej beležijo izjemno rast naročil. Električna popravila in montaže, polaganje keramike, vodovodna popravila in montaže, slikopleskarska dela in polaganje talnih oblog so nekdaj sodili v kategorijo "vikend projekt", danes pa so med najhitreje rastočimi storitvami, še kažejo podatki omenjene platforme. 

Vododovar zagotovo sodi med iskane poklice, saj se mladi ne odločajo za obrtne poklice, zato primanjkuje mojstrov. Prav tako tega dela ni mogoče enostavno nadomestiti z roboti ali umetno inteligenco. Julija Pirnat z Zavoda za zaposlovanje RS za 24ur Dejstva razlaga: "Glede na to, da se delovna mesta digitalizirajo, je takšnih delovnih mest, kjer je zahtevana (le) osnovna šola, vedno manj... delodajalci pričakujejo, da imaš vsaj četrto stopnjo izobrazbe."

Največ prostih delovnih mest na Zavodu za zaposlovanje sporočajo delodajalci s področja izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, predelovalnih dejavnosti, gradbeništva ter prevoza in skladiščenja. 

V letu 2025 so sporočili 151.803 prostih delovnih mest, med njimi jih je bilo največ za čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, delavce za preprosta dela pri nizkih in visokih gradnjah, vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev predšolskih otrok, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, strokovnjake in strokovne sodelavce za zdravstveno nego, predmetne učitelje v osnovni šoli, kuhinjske pomočnike, skladiščnike in uradnike za nabavo in prodajo, poklice za zdravstveno in socialno oskrbo na domu ter učitelje razrednega pouka. Pretežno so to poklici, za katere na domačem trgu dela že dalj časa primanjkuje usposobljenih kandidatov.

Med najbolj iskanimi poklici so torej mnogi za družbo izjemno pomembni. Pirnat je izpostavila učiteljski poklic, ki smo ga, kot pravi, povsem razvrednotili. V družbi je namreč prisotno mnenje, da učitelj dela zelo malo, poleg tega ima počitnice skupaj z učenci. A to seveda ne drži. Če bi ta poklic res bil tako "lahek", bi verjetno bilo zanj veliko zanimanja, ne pa ravno obratno. 

Obtem se moramo zavedati tudi, da ima učitelj zelo pomembno vlogo pri odločitvi za poklic, še dodaja Pirnat. "Ko danes govorimo z našimi brezposelnimi ali pa s tistimi, ki pridejo na karierno svetovanje, so pogosto učitelji tisti, ki imajo vpliv na njihove karierne odločitve." 

Kadra manjka tudi v turizmu in gostinstvu. Ta pojav ni nov, pač pa traja že vsaj desetletje. "Ko sem delal še po hotelih pred desetimi leti smo imeli okoli 10 odstotkov zaposlenih tujcev," razlaga direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegjalo. "Ti tujci so bili pretežno z območja jugovzhodne Evrope," še dodaja, medtem ko danes tuji delavci prihajajo iz bolj oddaljenih in tudi kulturološko različnih držav. Kadrovski bazen se je namreč začel prazniti, demografski podatki so slabi, generacije vse manjše. Živimo drugače kot nekoč, pomislite samo na to, koliko stvari danes naročite preko spleta. To je bilo še pred nekaj desetletji nepredstavljivo. Je pa res, poudarja Pobegajlo, da so na kadrovsko krizo v gostinstvu in turizmu odreagirala poslovodstva in izboljšala pogoje dela. "Po podatkih AJPES-a so se v zadnjih letih plače dvignile za 40 do 50 odstotkov." 

V Evropskem združenju hotelov in restavracij pravijo, da je v ospredju manj sama fizična potreba po kadrih, pač pa zlasti veščine teh kadrov. Kaj zaposleni znajo, koliko se dodatno izobražujejo. Temu posvečajo največ pozornosti. 

To vprašanje si postavljajo tudi nekateri študenti magistrskega študija umetne inteligence. Obiskali smo jih na predavanju izbirnega predmeta Obdelava naravnega jezika na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL. Anja Ambramovič in Rožle Sterle sta se za nadaljevanje študija odločila, da bosta boljša od ostalih, da bosta na trgu dela imela konkurenčno prednost. Anja si želi, da bi ustvarila svojo računalniško igrico, Rožle pa da bi imel svoje podjetje. 

Prepričana sta, da bosta z višjo izobrazbo prišla do boljše službe, še posebej v panogi, ki se spreminja tako hitro kot še nikoli doslej. Razvoj računalništva se namreč dogaja s svetlobno hitrostjo, priznava profesor Marko Robnik Šikonja. Tudi zato pričakuje, da bo ravno na tem področju največ poklicev prihodnosti. Na naše izhodiščno vprašanje, ali bo umetna inteligenca odnesla delovna mesta, pa odgovarja: "Nekaj jih gotovo bo, nekaj pa jih bo tudi prinesla." 

Poglejmo še nekaj podatkov, ki rišejo kadrovske razmere v Sloveniji in nas usmerjajo naprej. Primerjava med letoma 2015 in 2025 kaže, da je v zadnjem desetletju strmo narasla potreba po strokovnjakih, uradnikih in za več kot deset odstotnih točk v poklicni skupini: poklici za preprosta dela. 

Še bolj podrobno: v letu 2015 so delodajalci najbolj iskali voznike težkih tovornjakov in vlačilcev - 3858 prostih mest je bilo. Nekaj manj za delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih. Na tretjem mestu so bili natakarji, na četrtem zidarji, nekaj več kot 2300 prostih mest je bilo za čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah. Med 15-imi najbolj iskanimi poklici so bili pred desetimi leti na zadnjem mestu vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok. V lanskem letu so bili na prvem mestu čistilci in strežniki, vzgojitelji in njihovi pomočniki so skočili na četrto mesto - iskali so jih 3847, na zadnjem 15. mestu so bili strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov.

Poklici prihodnosti tako niso ena sama lista, ampak skupine področij, kjer se pričakuje rast zaradi tehnologije, staranja prebivalstva in okoljskih sprememb. V tehnologiji in digitalnem svetu bodo najbolj iskani razvijalci programske opreme, strokovnjaki za umetno inteligenco, analitiki podatkov, strokovnjaki za kibernetsko varnost. Zaradi podnebnih sprememb, ki jih vse bolj občutimo, bodo zaželeni okoljski inženirji, trajnostni arhitekti, strokovnjaki za obnovljive vire energije. Vedno več povpraševanja bo v zdravstvu in tudi na področju duševnega zdravja. Tehnologija namreč ne bo nadomestila psihologov in terapevtov. Prav tako ne tehničnih in obrtnih poklicev, ki smo jih že omenili. Morda je od samega naštevanja še bolj pommebno to, da bo za vse poklice prihodnosti ključna prilagodljivost, digitalna pismenost, kombinacija tehničnih in "mehkih" veščin ter stalno učenje. 

O poklicih prihodnosti tudi nocoj v oddaji 24ur ob 19ih, jutri pa 24ur Dejstva še obširno o tem, kaj je mladim pomembno pri zaposlitvi, kaj pričakujejo na delovnem mestu?