Volivci si zapomnijo nov asfalt

V Ljubljani gre h koncu gradnja na Barjanski cesti. Po prvotnih načrtih naj bi bila končana prihodnje leto, a župan Zoran Janković napoveduje, da se bo to zgodilo še v letošnjem letu oziroma še pred lokalnimi volitvami, ki bodo 15. novembra. To je kar 8 mesecev prej, kot je bilo načrtovano.

"V enem mesecu bo vse zaključeno, kar gledamo," napoveduje Janković med našim ogledovanjem gradnje, ki jo nadzoruje praktično vsak dan. Pred rokom so konec prejšnjega meseca odprli tudi prenovljen odsek Tbilisijske ulice med Tržaško cesto in Tomažičevo ulico. To je bil prvi odsek, dela se nadaljujejo.

Slovesno je bilo v Ljubljani tudi prejšnji teden, ko so na Poljanski cesti odprli Center za brezdomne Ljubljana, imenovan Bivanjska Poljanska. Janković je na odprtju napovedal še gradnjo novega centra za odvisnike na Metelkovi.

Seznam samo v zadnjem letu zaključenih projektov je v ljubljanski mestni občini dolg. Med večjimi so odprtje dveh stanovanjskih sosesk, oskrbovanih stanovanj, odprli so novo enoto vrtca Galjevica, prenovili OŠ Prule, odprli prenovljeni športni park Savsko naselje itn. Janković, ki je župan 20 let in se na letošnjih volitvah poteguje za nov mandat, na vprašanje, ali je tak investicijski val običajen ali pa gre zgolj za volilno leto, odgovarja, da se na volitve ne ozira.

Čeprav torej pravi, da volitve ne igrajo nobene vloge, je dejstvo, da glede denarja za investicije izstopa prav letošnje leto. V letih 2022 in 2023 je Ljubljana za investicije namenila okoli 163 milijonov evrov, lani pa manj, in sicer 141,45 milijona. Velik preobrat pomeni letošnje leto. Za investicije je načrtovanih kar 221,9 milijona evrov, kar je največ v tem mandatu oziroma 57 odstotkov več kot lani.

Z mariborskim županom Sašo Arsenovičem smo govorili pred Langarjevo vilo v Mariboru. V notranjosti in zunanjosti so delavci hiteli z zadnjimi deli pred njenim odprtjem. Sprva je bilo načrtovano, da jo bodo odprli jutri, a jim je načrte prekrižalo napovedano slabo vreme, zato so slovesnost prestavili na konec tega meseca. Pomembna pridobitev, pravi Arsenovič, v njej bodo imeli prostore mestna četrt, športna društva, zveze, del stavbe bo namenjen za gostinsko dejavnost.

Langarjeva vila je le eden od projektov v Mariboru v zadnjem letu dni. In koliko zaključenih projektov, slovesnega rezanja trakov mariborskega župana še čaka do konca tega mandata oziroma do volitev? Kar nekaj, odgovarja Arsenović. "Ampak tega nikoli nisem vezal na mandat. Nismo niti enega projekta ali začeli ali ustavili zaradi volitev ali pospešili." Kot pravi, poskušajo narediti čim več. "In ta politika izvajanja projekta, ne pa biti proti ali samo govoriti o projektih, je pripeljala do tega, da smo naredili več sto različnih projektov različnih velikosti." Ob tem pa poudarja, da mu je žal, da niso uspeli letos zaključiti tudi kulturnega Centra Rotovž.

Arsenovič, ki je sicer danes sporočil, da ne bo več kandidiral za župana, trdi, da letošnje leto ne izstopa po investicijah. A med tremi največjimi občinami je prav mariborska tista, v kateri so letos načrtovali za investicije skoraj trikrat več denarja kot leto prej. 

Lani je šlo za investicije 40,98 milijona evrov, letos je za to načrtovanih 120,7 milijona evrov.

Na veliko so se glede na načrtovana sredstva lotili investicij v letošnjem letu tudi v kranjski mestni občini, ki jo vodi Matjaž Rakovec. Ta je bil med prvimi župani mestnih občin, ki so potrdili, da se bodo vnovič potegovali za županski stolček.

Po 28,45 milijona evrov v letu 2025 je v sprejetem proračunu za lewtošnje leto predvidenih 54,41 milijona evrov, to je največ od leta 2022. V zadnjem letu so veliko gradili, obnavljali predvsem šole in vrtce. "Pri največjih investicijah je tako, da se te ob začetku nekega obdobja zastavijo, potem pa terjajo svoj čas (projekti, odkupi zemljišč, izbira izvajalca, nadzor, pridobivanje dovoljenj, gradnja) in jih je potrebno plačati, ko se zaključijo," nam pišejo s kranjske občine.

Vrtci, šole, športni, kulturni objekti, med pomembnimi investicijami v občinah so tudi gradnje in obnove cest. Da je tempo v občinah v času pred volitvami večji, oziroma da župani pred volitvami hitijo z rezanjem trakov, opaža strokovnjak za lokalno samoupravo izr. prof. dr. Iztok Rakar s Fakultete za upravo.

Dr. Rakar izpostavlja psihološki učinek novih projektov na volivce. "Z vidika občana, če se pelješ po cesti, ki ima še črn asfalt, potem točno veš, aha, to je bilo izvedeno letos v tem mandatu. Če stvar postane siva, je že vprašanje, ali je bilo to lansko leto, štiri leta nazaj ali v preteklem mandatu," pravi Rakar. Otvoritve in sveže dokončani projekti so za politike učinkovito sporočilo, saj volivec vidi rezultat takoj.

Rekorderka po tem, za koliko so povečali načrtovani vložek v ceste v letošnjem letu v primerjavi z lanskim, je mariborska občina, a veliko več denarja kot lani namenjajo za ceste tudi v Ljubljani in Kranju.

Občina, ki upravlja približno 343 km lokalnih, mestnih in krajevnih cest ter javnih in kolesarskih poti, je v letu 2023 in 2024 obnovila oziroma zgradila vsako leto približno 2 kilometra cest, lani približno trikrat toliko, letos pa bo obnovljenih oziroma zgrajenih slabih osem kilometrov cest, kar je približno štirikrat toliko kot na začetku mandata. Za letošnje leto je načrtovanih za ceste 17,4 milijona evrov, to je za skoraj 83 odstotkov več kot leto prej, ko je šlo za ceste dobrih 9,5 milijona evrov. Na kranjski občini nam pravijo, da gre le za načrtovani denar in da ni nujno, da ga bodo toliko v letošnjem letu tudi dejansko porabili.

Precej več denarja je letos v primerjavi z lanskim letom predvidenega tudi v ljubljanski in mariborski občini. Za investicijsko vzdrževanje in gradnjo cest je šlo v ljubljanski občini predlani dobrih 28 milijonov evrov. Lani je ta znesek zrasel na 35,19 milijona, letos pa je za ceste predvidenih že skoraj 48,6 milijona, kar je 38 odstotkov več kot leto prej.

V mariborski mestni občini so samo v zadnjem letu obnovili ali zgradili 17,3 kilometra cest, torej skoraj polovico od skupno 37 kilometrov, koliko so jih obnovili ali zgradili od leta 2022.

Za ceste letos namenjajo 16,2 milijona evrov. To je 8,46 milijona evrov oziroma 109 odstotkov več kot lani, ko je bilo za ceste namenjenih 7,75 milijona evrov. Za primerjavo: leta 2024 je bilo za ceste namenjenih 5,7 milijona, leta 2023 pa 8,6 milijona evrov.

Da se v volilnih letih poveča tudi količina asfaltiranja, opažajo v Združenju asfalterjev Slovenije. Njegov predsednik Slovenko Henigman pravi, da je bilo povečanje v posameznem volilnem letu tudi 15 do 20 odstotno. Za letošnje leto sicer ne navaja številk, pravi pa, da so kapacitete dobro zasedene in da se na splošno veliko gradi.

Izr. prof. dr. Rakar s Fakultete za upravo sicer opozarja, da samo dejstvo, da se projekt odpre tik pred volitvami, še ne pomeni nič spornega. "To ni sporno, če so bili ti projekti ustrezno planirani, če je bil postopek izbire izvajalca transparenten in če je bilo financiranje nesporno," poudarja Rakar.