Kdaj je otrok prekomerno težak oziroma debel?

Če smo torej še pred nekaj leti o epidemiji debelosti med otroki govorili kot o ameriškem pojavu in se zgražali nad tem, kako slabe prehranske in gibalne navade imajo čez lužo, danes prekomerno težki otroci živijo med nami. "Skupno je približno ena petina otrok čezmerno prehranjenih, od tega je približno pet odstotkov predebelih," pojasnjuje izr. prof. dr. Primož Kotnik, dr. med. s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana. "Pred covidom nam je šlo precej dobro dobro," se še spominja Kotnik, a stanje se, priznava tudi Polonca Truden Dobrin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, v nasprotju s pričakovanji ne izboljšuje kot bi si stroka želela. "Vemo, da imamo vsi težave z izpostavljenostjo ekranom, ki močno posega v naše delo, v prosti čas, skrajšuje spanje," opozarja Truden Dobrin. In dodaja, da pogosto ravno zaradi zaslonov umanjka telesna dejavnost. 

Debelost pri otrocih in odraslih pomeni prekomerno kopičenje maščevja, ki je disfunkcionalno. Za odrasle velja, da so čezmerno prehranjeni, če je ITM, indeks telesne mase torej, med 25 in 30, ITM nad 30 pa pomeni debelost. Pri otrocih je nekoliko drugače. Stroka uporablja percentilne krivulje. Tisti, ki so med 85. in 95. percentilo, so prekomerno težki, nad 95. percentilo pa predebeli. Ali je otrok prekomerno težak boste doma težko izračunali po percentilih. Lahko pa si pomagate z razmerjem obsega trebuha in telesne višine. Če je ta nad 0,5, to že pomeni prekomerno prehranjenost in tudi že ogroženost za bolezni srca in ožilja. Če je denimo vaš otrok visok 160 centimetrov, njegov obseg trebuha pa meri 80 centimetrov, boste 80 delili s 160 in dobili 0,5. Vse kar je nad to vrednostjo, je že alarm za ukrepanje. 

Alarm tuli, ko govorimo o gibalni sposobnosti šolarjev. Rezultati zadnjih merjenj za športno vzgojni karton niso obetavni, razlaga Gregor Starc s Fakultete za šport. Ti jasno kažejo, da se otroci premalo gibajo in da gibljivost stagnira. Prav tako se še vedno pozna vpliv covida, saj je gibalna učinkovitost 5,6 odstkov nižja kot pred epidemijo. Pri koordinaciji, ki se kaže skozi poligon nazaj, že tri leta capljamo na mestu in smo na ravni iz 90.-ih let prejšnjega stoletja. Pri dotikanju plošč z roko, v hitrosti izmeničnih gibov torej, prav tako stagniramo. Rezultati so v primerjavi z odbobjem pred epidemijo za pet odstotkov slabši. 

Kaj pa ti rezultati pomenijo za zdravje otrok? Nizka gibljivost kaže, da so otroci bolj napeti in bolj pod stresom. Hitrost izmeničnih gibov nam govori o pretočnosti živčnih impulzov. Če ta hitrost upada, pomeni, da možgani delujejo počasneje. Koordinacija pa je povezana z gibalnim učenjem. Če je ta nižja, se otroci težje učijo novih gibanj in se posledično manj ukvarjajo s športom.

Epidemija nam je torej pokazala, kako pomembne so ure športne vzgoje v šolah, saj je to za mnoge otroke edino gibanje, ki ga imajo. Na Osnovi šoli Kolezija v Ljubljani smo snemali uro telovadbe za osmošolce. Učiteljica športne vzgoje Petra Rankel je učenkam in učencem najprej razložila, kako bo ura potekala, kaj bodo počeli, kako se bodo ogreli. Za 24ur Dejstva pripoveduje, da otrok ni težko navdušiti za šport, pač pa je problem vztrajnost. "Za te delovne navade za dolgotrajen razvoj, je treba ure in ure ponavljanja, da otroci razumejo, ker samo tako to prenesejo v odraslo dobo," razlaga Rankel in opozarja na ocenjevanje otrok, ki so zaradi telesne teže ovirani. Pravi, da bi morali zanje ocenjevanje pri športni vzgoji prilagoditi: "Če nekdo ne hodi, ga ne bomo dali teči na 60 metrov. Tudi prekomerni otroci nekaterih vaj ne zmorejo, zato bi jih morali zanje prilagoditi, da bi tudi oni dosegli uspeh na ravni, ki jo zmorejo." 

Zdravstvena obravnava debelosti pri otrocih je v Sloveniji zares dobra. Najhujše primere, kot boste videli v nedeljskem 24ur Fokusu, obravnavajo na Pediatrični kliniki. Izjemen program za otroško debelost imamo tudi na sekundarnem nivoju, obiskali smo Bolnišnico za otroke Šentvid pri Stični, tudi o tem več v nedeljo. Bili pa smo tudi v Zdravilišču RKS Debeli rtič, kjer imajo od leta 2017 tabore, po novem pa tudi 14 dnevne obnovitvene rehabilitacije za 100 otrok od sedmega do 18. leta starosti. "Ko mi tabor razpišemo, ga torej objavimo preko pediatrov, ga napolnimo v dveh tednih," razlaga zdravnica Breda Franetič Prunk. Skupni imenovalec otrok, ki prihajajo, pa je premalo gibanja. Pomembno je. še poudarja, da v programu sodelujejo tudi starši. 

Treba je vedeti, da so otroci s prekomerno telesno težo pogosto odrinjeni na rob. Denimo pri urah telovadbe. Nemalokrat pripovedujejo o tem, pravi delovna terapevtka Biljana Mijatović Cunja, kako so jim v šoli rekli, naj se raje usedejo na klop, ker tako ali tako niso dovolj hitri, da bi igrali med dvema ognjema. 

Učijo jih tudi o uravnoteženi prehrani. O petih obrokih na dan. Pa kako se te obroke pripravi, da so okusni in da lepo izgledajo. "Učimo jih tudi," pojasnjuje Tamara Poklar Vatovec s Fakultete za vede o zdravje Univerze na Primorskem: "Kako pravilno odmerjati velikosti porcij. Ista količina hrane na majhnem krožniku izgleda velika." 

Ob tem pa še to: za pripravo uravnoteženih obrokov ne uporabljamo več piramide, pač pa zdrav krožnik. Polovica krožnika naj bo zelenjave, četrtina beljakovin in četrtina škrobnih jedi. Zelenjave naj bo za dve stisnjeni pesti, mesa, rib ali jajc za eno dlan brez prstov, krompirja, riža, stročnic, kruha pa za eno pest. Pomembna je tudi tekočina, ki naj bo, v vsaj večini primerov, voda.