'Vsi si želimo višjih plač'

Po januarskem dvigu minimalne plače – ta se je zvišala z 887 evrov neto na 1.000 evrov neto – z Gospodarske zbornice sporočajo, da je zaradi tega ogroženih 16 tisoč podjetij, ki zagotavljajo 66 tisoč delovnih mest.

"Da bom zelo neposredna: nobena resna in odgovorna vlada ne bi v tako kratkem času hkrati sprejela tako zimskega regresa kot tudi dviga minimalne plače. V zadnjem polletju smo zaradi teh ukrepov doživeli skoraj 22-odstotno povečanje minimalne plače. In nobena odgovorna vlada si ne bi privoščila takšnih odločitev brez temeljitih analiz in natančnih izračunov o tem, kakšni bodo učinki – ne le zdaj, ampak tudi v prihodnje. Težava ni danes ali jutri. Pravi učinki se bodo pokazali čez dve do tri leta – in ti ne bodo majhni," je sinoči v studiu oddaje 24UR Zvečer razlagala Vesna Nahtigal, ki vodi GZS četrto leto.

Tudi v nadaljevanju je še enkrat ponovila: "Vi, kako delite? Z lahkoto in dvignete za 22 odstotkov minimalno plačo."

Zadnji dvig minimalne plače velja od 1. januarja 2026. Konec lanskega leta je znašala 887,4 evra neto, zdaj pa znaša 1.000 evrov neto, kar predstavlja 12,7-odstotni dvig. Nekoliko višji je bil dvig tako imenovanega bruta I, ki se je povečal za 16 odstotkov, medtem ko se je bruto II zvišal najmanj – za 11,3 odstotka*.

Na drugi strani so bili lani uvedeni novi stroški za delodajalce in zaposlene. Julija 2025 je bil uveden prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga v višini 1 odstotka plačuje delavec, dodaten 1 odstotek pa od plače odvede še delodajalec.

Poleg tega je bil uveden še obvezen zimski regres, tako imenovana božičnica, ki – če za izračun uporabimo minimalno plačo – poveča stroške na zaposlenega za 3,6 odstotka.

Če tem dodatnim obremenitvam prištejemo še 16-odstotni dvig minimalne plače, ugotovimo, da so se skupni stroški na zaposlenega z minimalno plačo povečali za skoraj 22 odstotkov.

Zato izjavo Vesne Nahtigal, da je vlada minimalno plačo dvignila za 22 odstotkov, označujemo kot napačno, vendar – ker skupni dvig stroškov dela (ob upoštevanju prispevka za dolgotrajno oskrbo in zimskega regresa) dejansko znaša skoraj 22 odstotkov, kar je med pogovorom večkrat tudi izpostavila – smo njeno izjavo označili kot previdno.

"Glejte leta 2010, ko je Pahorjeva vlada dvignila minimalno plačo, takrat je pa bila za 20% višja," je sogovornici in gospodarstvenikom odgovoril Luka Mesec.

Iz spodnjega infograma je razvidno, kako se je bruto minimalna plača dvignila v zadnjih 17 letih. Največji enkratni skok minimalne plače se je zgodil leta 2010, ko je vlado vodil Borut Pahor. Minimalna plača se je dvignila za 22,88 odstotkov.

Z drugo najvišjo rastjo izstopa zadnji dvig, v januarju 2026 v primerjavi z letom 2025.

V letih 2013 do 2017 pa je plača bolj ali manj stagnirala, saj se je v petih letih zvišala zgolj za dobrih 20 evrov.

Od leta 2010 do 2026 je minimalna plača narasla s 734 evrov bruto na 1.482 evrov bruto, kar predstavlja skupno rast za približno 102 odstotka – torej se je več kot podvojila.

Izjavo Ministra Mesca - da je Pahorjeva vlada leta 2010 plačo dvignila za 20 %, zato označujemo za pravilno.

Delodajalci in gospodarstveniki opozarjajo tudi na vse višje stroške dela. Te spremlja Statistični urad Republike Slovenije, pri čemer so zadnji dostopni podatki na voljo za tretje četrtletje leta 2025 – kar pomeni, da v njih še niso zajeti nekateri dodatni stroški, kot je na primer obvezna božičnica.

Kot je razvidno iz spodnjega infograma, so se stroški dela v Sloveniji od leta 2009 do septembra 2025 povečali za približno 40,5 odstotka (upoštevano je tretje četrtletje vsakega leta, izraženo kot indeks glede na leto 2020).

Minister Luka Mesec je bil kritičen do nasprotnikov dviga minimalne plače. Med drugim je izpostavil primer Petrola, kjer so pred dnevi sporočili, da se bo rast minimalne plače močno odrazila na poslovanju skupine v Sloveniji.

"Stroški dela se bodo izrazito povečali, ob nespremenjeni produktivnosti in marži pri prodaji pogonskih goriv, ki je že več let regulirana in neprilagojena dejanskim razmeram, pa je takšna situacija nevzdržna. Da bi zagotovili izpolnitev poslovnega načrta, je družba Petrol sprejela dodatne ukrepe za racionalizacijo in optimizacijo poslovanja," so sporočili s Petrola.

Minister Mesec jim odgovarja: "Tukaj se pogovarjamo o sto evrih – ne več ali manj. O vprašanju ranga sto evrov. Običajno pa se kot nasprotniki dviga minimalne plače oglašajo ljudje, ki jim teh sto evrov ne pomeni nič. Naj izpostavim enega. Prejšnji teden se je oglasil Petrol. Dejali so, da bo dvig minimalne plače pri njih povzročil nenormalen dvig cen in druge posledice. Pa poglejmo: predsednik uprave Petrola ima 28.000 evrov bruto mesečne plače. In povprečen član uprave si na to plačo izplača še približno 70 odstotkov variabilnega dela. To pomeni, da en sam član uprave zasluži toliko, kot delavec na minimalni plači v treh letih. Ampak o teh plačah se nikoli ne pogovarjamo, o minimalnih plačah pa ves čas."

Sašo Berger je bil kot predsednik uprave Petrola za petletno mandatno obdobje imenovan 23. novembra 2023. Zadnji podatki za njegovo plačo so objavljeni v letnem poročilu Petrola za leto 2024 (poročilo za lansko leto bo objavljeno maja 2026).

Leta 2024 je bila osnovna plača Bergerja 300 tisoč evrov bruto oziroma 25.000 evrov bruto na mesec. Poleg tega je prejel še izplačanih dodatnih 40 tisoč evrov, kot ugodnosti in posebne denarne prejemke, kamor spadajo regres za letni dopust, jubilejne nagrade, povračila stroškov (prehrana, prevoz, potni nalogi), nagrada za poslovno uspešnost in del plače za delovno uspešnost.

Medtem ko predsednik uprave in člani uprave v letu 2024 niso prejeli variabilnega dela plače. "Variabilni del plačila članom uprave za uspešnost poslovanja skupine Petrol v poslovnem letu 2023 in nagrajevanje članov uprave za dosežene rezultate v letu 2023 s strani nadzornega sveta družbe še ni bil obravnavan in tako v letu 2024 tudi ne izplačan. Enako velja tudi za variabilni del za leto 2024," je zapisano v letnem poročilu.

Nazadnje so torej v upravi Petrola variabilni del plače prejeli leta 2023, in sicer za poslovno leto 2022. Med prejemniki ni predsednika uprave Saša Bergerja in Marka Ninčevića, ki sta se Petrolu pridružila leta 2023.

Skupni znesek variabilnih prejemkov znaša 816.448 evrov, pri čemer je bilo skupno za upravo izplačanih 2.112.684 evrov plač.

Najvišji delež variabilnega dela glede na osnovno plačo je imel takratni član uprave Jože Bajuk – njegov variabilni del je znašal 264.031 evrov, kar je kar 181,78 odstotka več od njegove osnovne bruto plače.

Sledila je takratna predsednica uprave Nada Drobne Popovič, ki je v obliki variabilnega dela prejela približno 70 % svoje osnovne plače.

Enako velja za člana uprave Jožeta Smoliča in Matijo Bitenca, ki sta prejela enak znesek variabilnega dela – 157.781 evrov, kar predstavlja približno 69 % njune osnovne plače.

Podatki o plačah uprave Petrola za leto 2025 še niso znani, prav tako pa ni znano, ali in v kakšni višini bo izplačan variabilni del plače. Minister Mesec je sicer navedel za tri tisoč evrov previsoko mesečno bruto plačo predsednika uprave Bergerja. Ker minister Mesec ni navedel, na katero leto se nanaša njegova izjava in ker uprava takšnega izplačila v letu 2024 ni prejela, izjavo ministra Mesca označujemo kot "previdno".

Evropski statistični urad je pred dnevi objavil primerjavo minimalnih plač v državah članicah Evropske unije. Za primerjavo je bila uporabljena minimalna plača na dan 31. decembra 2025, torej dan preden se je v Sloveniji dvignila minimalna plača (z 1278 evrov bruto na 1482 evrov bruto). Ker je dvig minimalne plače v Sloveniji začel veljati 1. januarja 2026, smo v spodnjem infogramu že upoštevali nov znesek – torej 1482 evrov bruto.

Na vrhu med 22 državami Evropske unije, kjer je določena zakonska minimalna plača, še vedno prednjači Luksemburg z 2704 evri bruto. Sledijo Irska, Nemčija, Nizozemska, Belgija in Francija. Slovenija je s 1482 evri na sedmem mestu. Na dnu lestvice je Bolgarija, kjer minimalna plača znaša 620 evrov.

Ni dovolj, da poznamo znesek minimalne plače – pomembno je, kaj si za ta znesek lahko privoščimo. Za to se uporablja kazalnik kupne moči (PPS – Purchasing Power Standard), ki, razlagajo na Evropskem statističnem uradu, omogoča primerjavo življenjskega standarda med državami z različnimi valutami in cenami.

Čeprav ima na primer Francija visoko nominalno minimalno plačo (1.823 evrov), je tudi strošek življenja višji, zato si delavec tam ne more privoščiti toliko kot v nekaterih drugih državah z nižjo nominalno plačo.

Glede na izračune PPS imajo največjo kupno moč z minimalno plačo Nemci, Luksemburžani in Nizozemci.

Slovenija ima 1417 PPS , kar jo uvršča pred večino držav srednje in vzhodne Evrope, vključno s Hrvaško, Romunijo in Madžarsko.

Najvišjo povprečno letno rast minimalne plače (2016 – 2026) so doživele predvsem vzhodnoevropske države: Romunija (+13,1 %), Litva, (12,7 %), Bolgarija (11,2 %) in Poljska (+10,1 %). Na drugi strani je Francija zabeležila najnižjo rast: +2,2 % v desetih letih – kar pomeni stagnacijo minimalne plače, kljub višjim življenjskim stroškom.