Vzajemna je pri poslancih in drugih zaposlenih v DZ in na ministrstvu za finance lobirala 140-krat, odkar je bil vložen predlog zakona, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, poslanci pa ga obravnavajo na tokratni seji DZ. V večini primerov lobirajo zaposleni Vzajemne, in sicer osebno. Lobiranja po elektronski pošti je manj. To kažejo podatki v sistemu Erar, kjer beležijo lobistične stike.
Pri tem pa gre le za tiste lobistične stike, ki so tudi dejansko prijavljeni. Lobiranja je več, a ni prijavljeno, je prepričan profesionalni lobist in predsednik Združenja za zakonito lobiranje Slovenije Mihael Cigler. "Prepričan sem, da je tega več. Ne bi rekel, da samo Vzajemne, zagotovo so tudi ostali pritiski. Ne samo s strani zdravstvenih zavarovalnic, ampak na drugi strani tudi tistih, ki si želijo sprejem zakona."
V Vzajemni so potrdili, da "argumentirano predstavljajo" svoja stališča, pri čemer pravijo, da ne gre za lobiranje, ampak zastopanje interesov družbe. In kakšni so ti interesi? Vzajemna bo, če bo predlog zakona tokrat potrjen v DZ, ob 93 odstotkov svojih prihodkov. Premoženje družbe, namenjeno izvajanju dopolnilnega zavarovanja, pa bo razdeljeno med lastnike zavarovalnice, to so njeni zavarovanci. Prav to je bila po naših informacijah tema pogovorov ob zadnjih stikih predstavnikov Vzajemne v državnem zboru.
Med tremi zavarovalnicami, ki danes nudijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bo torej ukinitev dopolnilnega zavarovanja najbolj vplivala na poslovanje Vzajemne. Preostali dve zavarovalnici – Triglav in Generali – po podatkih v sistemu Erar letos nista lobirali glede ukinitve dopolnilnega zavarovanja. A sta tudi bistveno manj odvisni od prihodkov iz dopolnilnega zavarovanja.
Načini lobiranja so sicer zelo raznoliki – odvisno, kakšno strategijo si je interesna organizacija izbrala, pojasnjuje profesionalni lobist. Lahko skuša samo vplivati neposredno na odločevalce – v tem primeru ministrstva, poslance, ki bi lahko odločali v njihovo korist ali pa spremenili mnenje. Lahko pa lobiranje poteka posredno, preko medijev, marketinških agencij, da bi ustvarjali družbeno klimo, s katero bi vplivali na vsebino določenega zakona. "Obstajajo vse možnosti, ki se jih poslužujejo," pravi Cigler. Zato smo Vzajemno tudi povprašali, ali so za lobiranje najeli kakšno marketinško agencijo in koliko so za to plačali. Konkretno na to vprašanje niso odgovorili.
Kdo lobira za Vzajemno? Tudi vidni član NSi?
"Argumente v imenu Vzajemne predstavljajo samo zaposleni v Vzajemni, predvsem uprava in naši strokovni sodelavci," pojasnjujejo v zavarovalnici. V vodstvu Vzajemne sedi tudi Matjaž Trontelj, ki se pogosto omenja za vplivno osebo oz. lobista na področju dopolnilnih zavarovanj.
V Vzajemni je direktor službe za javne zadeve, hkrati pa je tudi vidnejši član NSi. V tej stranki je danes član izvršilnega odbora in predsednik strokovnega odbora NSi za zdravstvo. Prav tako je član občinskega odbora stranke v Grosupljem, v preteklosti je bil predsednik sveta NSi. Dvakrat je bil imenovan v svet največje bolnišnice v državi – Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana –, v mandatu prejšnje vlade Janeza Janše je svetu UKC tudi predsedoval. Poleg tega je bil član zdravstvenega sveta, ki je posvetovalno telo ministra za zdravje, v času prvega ministrovanja Tomaža Gantarja pred 10 leti.
Trontelj je za Dejstva dejal, da sicer z veseljem deli svoje mnenje glede zdravstvenega sistema, če ga o tem kdo povpraša. "Ne domišljam si, da bi bil vpliven. Daleč od tega, da bi bilo moje mnenje ključno," pravi. Za več informacij nas je napotil na službo za odnose z javnostmi Vzajemne, kjer pa niso konkretno odgovorili na vprašanje, ali zanje lobira oz. kakšna je njegova vloga pri morebitnem vplivanju na vsebino in sprejem zakona.
Cigler vidi vpliv lobistov v preteklih spodletelih poskusih ukinjanja dopolnilnega zavarovanja. "Ampak ne vidim vpliva zunanjega lobiranja, da bi bili to zunanji lobisti, pač pa da so zdravstvene zavarovalnice zelo znotraj organizirane in imajo direktne dostopne kanale preko svojih političnih vez. Zato je mnogokrat pripeljalo do tega, da se ukinitev dopolnilnega zavarovanja ni zgodila," pravi.
Poleg tega so v Erarju zabeleženi tudi lobistični stiki tistih, ki zakon podpirajo. Denimo Civilna iniciativa Glas ljudstva, katere vidni predstavnik je tudi nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, ki je prvi predlagal ukinitev dopolnilnega zavarovanja pred 20 leti, je imela od vložitve predloga zakona v DZ 15 lobističnih stikov. Toliko jih je prijavljenih.
"Zavarovalnicam moraš nekaj ponuditi"
"Opozorili so me, da se v zvezi z napovedano spremembo zdravstvenega zavarovanja veliko dogaja v ozadju in da je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odnesla še vsakega ministra," je leta 2014 v odstopni izjavi zapisala ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza. Takrat naj bi ji bilo sporočeno, da lahko dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukine le, "če boš zavarovalnicam kaj ponudila". Danes ne želi pojasnjevati ozadja dogajanja, saj da je končala politično kariero.
In Trop Skaza ni bila edina med ministri, ki je opozorila na vpliv in pritiske različnih lobijev v zdravstvu. Tudi Milojka Kolar Celarc in Tomaž Gantar sta opozorila na vpliv lobijev, oba sta tudi želela ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Kot je dejala Kolar Celarčeva, je v zdravstvu toliko interesov, kolikor je denarja.
Trop Skaza, ki je želela dopolnilno zavarovanje nadomestiti z obvezno dajatvijo v višini med 12,5 in 25,5 evra, je bila le ena izmed ministrov v preteklih 20 letih, ki so želeli ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa jim to ni uspelo. Večkrat se je zgodilo tudi, da sta se glede ukinitve dopolnilnega zavarovanja vsak na svojem bregu znašla finančni in zdravstveni minister.
Različni zdravstveni sistemi po Evropi in izkušnje Slovencev, ki so preizkusili zdravstvo tako v Sloveniji kot na tujem. Koliko v tujini plačujejo za zdravstveno zavarovanje, kaj to krije in koliko morajo bolniki seči v žep za samoplačniške storitve in zdravila? Več jutri v Dejstvih.
Prvi je dopolnilno zavarovanje poskusil ukiniti Keber, minister za zdravje med leti 2000 in 2004 v vladi Janeza Drnovška in Antona Ropa. Prostovoljno dopolnilno zavarovanje je označil za prisilno, zato je predlagal nov zdravstveni prispevek, ki bi za zaposlene znašal 1,95 odstotka bruto plače, za upokojence pa 4,06 odstotka neto pokojnine. Takšnemu predlogu je zaradi vpliva na javne finance nasprotoval takratni minister za finance Dušan Mramor.
Ideje o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja vmes sicer niso poniknile, niso pa bile politično obujene vse do ministrovanja Dorijana Marušiča, ki je med leti 2010 in 2012 predlagal ukinitev dopolnilnega zavarovanja in uvedbo obvezne participacije, kjer bi posameznik plačal glede na svoje prihodke. A je bila vlada Boruta Pahorja takrat že močno šibka, z njenim padcem pa je bil tudi ta dokument pospravljen v predal.
Marušičev naslednik je bil Tomaž Gantar, ki je ministroval v vladah Janeza Janše in Alenke Bratušek. Gantar je sicer v času vlade Bratuškove napovedal preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja, saj da so dopolnilna zavarovanja v takšni obliki nesmiselna. Uvesti je želel dajatev, katere višina bi bila odvisna od zmožnosti plačevanja posameznika. Pet dni po napovedi je odstopil zaradi nezmožnosti dogovora v koaliciji okoli ključnih sprememb v zdravstvu, opozoril pa je tudi na vplive lobijev.
Dopolnilno zavarovanje je bilo uvedeno pred 30 leti kot finančna sanacija zdravstvenega sistema. Takrat ga je zbiral ZZZS, leta 1999 je ZZZS ustanovil Vzajemno, na katero je prenesel prostovoljna zavarovanja. Uradnih podatkov o tem, kakšna je bila premija dopolnilnega zavarovanja na začetku, ni. Po nekaterih izračunih povprečno 80 tolarjev. Leta 1999 je premija znašala okoli 11 evrov.
Predlog Milojke Kolar Celarc, da bi posameznik namesto dopolnilnega zavarovanja plačeval prispevek glede na svoje prihodke, je obvisel v koalicijskih usklajevanjih. Svoj predlog je namreč predstavila proti koncu mandata takratne vlade Mira Cerarja, ko je podpora vladi že padala. Spremembam, ki se jih je lotevala Kolar Celarc, je takrat močno nasprotoval prav Gantar, ki je bil sicer del koalicijskih poslancev. Ministričin takratni svetovalec za to področje je bil Keber.
Najdlje je z ukinjanjem dopolnilnega zavarovanja prišla vlada Marjana Šarca, ki je to namero zapisala v svoji koalicijski pogodbi. Sprva je pod Šarčevo vlado zdravstveno ministrstvo vodil Samo Fakin, po njegovem odstopu Aleš Šabeder. Prvotno je šlo za predlog zakona Levice, ki pa ga je koalicija z dopolnili bistveno preoblikovala. Tako kot v trenutnem predlogu zakona so predlagali obvezni prispevek, a v višini 29 evrov mesečno, zbiral bi ga ZZZS.
Dva dni pred odločanjem poslancev o predlogu je zaradi strokovnih razlogov odstopil minister za finance Andrej Bertoncelj, ki je nasprotoval temu, da bi primanjkljaj zaradi prenosa prispevka v javno zdravstveno blagajno kril državni proračun, isti dan je odstopil še Šarec. Predlog je padel na končnem glasovanju v parlamentu, podporo so mu odpovedali tudi poslanci takratnih koalicijskih SAB, SMC in DeSUS. Slednji sta nedolgo za tem oblikovali vlado z Janšo.
KOMENTARJI (246)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.