Za preiskovanje Snežiča ustanovljena Specializirana preiskovalna skupina strokovnjakov štirih institucij

Snežiča naj bi preiskovala Specializirana preiskovalna skupina – NPU, SDT, Furs, Urad za preprečevanje pranja denarja

Neuradne informacije, da naj bi v mednarodni kriminalistični preiskavi v BiH, Republiki Srbski, Avstriji, na Slovaškem in Madžarskem preiskovali tudi davčnega svetovalca Roka Snežiča in nekdanjega župana Zavrča in podjetnika Milana Vuka, na policiji, kjer so enako skopi z informacijami kot na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT), ne potrdijo. 

"Potrdimo vam lahko le, da še vedno poteka predkazenski postopek v povezavi z razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti. Ustanovljena je Specializirana preiskovalna skupina (SPS) po določbah Zakona o kazenskem postopku, ki jo vodi Specializirano državno tožilstvo RS."

In kaj pomeni Specializirana preiskovalna skupina (SPS)? Da pri preiskavi sumov kaznivih dejanj sodeluje več različnih strokovnjakov. V konkretnem primeru, ko naj bi preiskovali Snežiča, to pomeni, da so v preiskavo vključeni NPU, SDT in, po naših neuradnih informacijah, tudi Urad za preprečevanje pranja denarja in Finančna uprava. SPS pa vodi in usmerja državni tožilec iz SDT.

Ključno vprašanje je, kako bo SPS delovala, po kakšnih in čigavih navodilih, saj vlada na ključne položaje v državi, kjer je Snežič v postopkih, kadruje ljudi iz kroga SDS oziroma njihove člane. Ni nepomembno, da sta predsednik vlade Janez Janša in Snežič dobra prijatelja, še več, Snežič premierju svetuje tudi na področju davčne politike. Gre za kadrovske menjave na treh ključnih institucijah. Urad za preprečevanje pranja denarja: v. d. direktorja Ivan Kopina, nekdanji občinski svetnik SDS v občini Straža. Furs: generalna direktorica Irena Nunčič, kandidatka za občinsko svetnico SDS v Šmarjah pri Jelšah, dosedanja državna sekretarka SDS-ovega finančnega ministra Andreja Širclja. NPU: najverjetnejša nova pomočnica direktorja Petra Grah Lazar, Snežičeva dobra prijateljica, ki je potrdila prijavo na razpis, Snežič pa pomenljivo "v zvezi s Petro Grah Lazar ne bom komentiral ničesar".

Kriminalisti BiH prosili kolege iz Slovenije za pomoč pri preiskavi Đuđićeve, Subotićeve, Sladojevićeve

Kriminalisti BiH so slovenske kolege prosili za pomoč pri preiskavi treh osumljenih pri sumu utaje 2,4 milijona evrov davkov v BiH, kar so preiskovalci ugotovili v preiskavi po izbruhu afere s kreditom SDS in glavno protagonistko, skrivnostno državljanko BiH iz Prijedora – pravnico Dijano Đuđić. Da bi bil med temi tremi tudi Snežič, ta odločno zanika. Đuđićeva je z računov v Sloveniji in Avstriji dvigovala gotovino, ki je nato ni prijavila, piše v Poročilu Agencije BiH za preiskave in zaščito (SIPA) in je tako ena od treh ovadenih, poleg nje še Jelena Sladojević in Tanja Subotić Došen ter podjetje Govinda. 

Snežič trdi, da z ovadenimi, ki so osumljeni pranja denarja in so delovali kot kriminalna združba, ni sodeloval

Snežič še enkrat zatrdi, da s temi posli osumljenih, ki so delovali kot kriminalna združba, kot v poročilu zapiše SIPA, nima nič, da z ovadenimi niti ni nikoli poslovno sodeloval. Da ga ni SIPA nikoli preiskovala, dokazuje kar sam z dopisom Agencije SIPA. Ob tem ne skriva, da tudi na Agenciji SIPA pozna ljudi.

Drži, Snežič v poročilu SIPE ni poimensko naveden, a je jasno, da gre za osebe, povezane z njim. Kako? Z Đuđićevo je skupaj vsaj trikrat prestopil mejo, denar, ki ga je dvigovala, so ji nakazovala podjetja, ki naj bi jih ustanovila Vuk in Snežič, Subotić-Došenova pa je bila zaposlena v podjetju Isplata-Odšteta iz Banjaluke, kjer je bil Snežič tudi uradno prokurist, a se je umaknil že leta 2011. 

Na številne bančne račune, ki so jih ovadeni odprli od leta 2013 do 2018 v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem, se je iz podjetij, ki naj bi jih ustanavljala Vuk in Snežič, steklo 24 milijonov evrov. Ker gotovinskih dvigov niso prijavili davčnim organom v BiH, tudi niso plačali okoli 2,4 milijona evrov davka.  

Duđićeva sklenila za 2,7 milijona evrov kreditov s sedmimi Slovenci in politično stranko SDS

Đuđićeva je kredite v višini 2,7 milijona evrov uredila osmim Slovencem. Na seznamu izstopajo že omenjeni SDS s 450 tisočaki, ki je kredit dobil zadnji, 19. decembra 2017. SDS, ki je nato kredit vrnil, je Okrajno sodišče v Ljubljani zaradi spornega posojila izreklo zgolj opomin, pa čeprav je zapisalo, da je kršil zakon o političnih strankah s sklenitvijo posojilne pogodbe.

Enak znesek – 450 tisočakov skupaj, pa je Đuđićeva posodila še Andreju in Nadi Glaser, sinu in soprogi nekdanjega predsednika uprave Perutnine Ptuj Romana Glaserja, ki se je tudi sam znašel v več kazenskih postopkih. 

Tožilstvo BiH je Snežiča po zaprosilu Slovenije obravnavalo v dveh primerih zaradi pranja denarja

Tožilstvo Bosne in Hercegovine (BiH) je po naših zanesljivih informacijah doktorja davčnih utaj Snežiča obravnavalo v dveh primerih zaradi pranja denarja skupaj z nekdanjim županom Zavrča Vukom na relaciji Slovenija–BiH. Oba primera so tožilci zaključili, epilog ni znan. Na naša vprašanja na tožilstvu BiH niso odgovorili.

Z našo informacijo soočimo Snežiča, ki še enkrat odločno zanika, da bi ga v 10 letih, odkar deluje v BiH, kadar koli poklicali za pričo, osumili, ovadili za kazniva dejanja, storjena v BiH. 

"Vem pa in imam dokumente, da so se na oblasti v BiH ves čas obračali Slovenci, zahtevali so prisluškovanje telefonskim pogovorom, izpiske ljudi, s katerimi delam, sledenje. Zato bom zahteval notranji nadzor nad delom Šarčeve vlade, ker sta bila v BiH poslana dva dopisa Europola pred letom in pol. Notranji nadzor bom zahteval tudi na NPU, ker sem prepričan, da gre pri vsem skupaj za hudo kršitev in prekoračitev pooblastil. Enkrat bodo morali odgovarjati in se ustaviti".

Snežič nam v dokaz posreduje del Europolove zahteve po preiskavi štirih oseb iz leta 2018. Poleg Snežiča so kriminaliste zanimali še Vuk, ki je bil po naših informacijah iz tožilstva BIH tudi skupaj s Snežičem osumljen, Dijana Đuđić in doslej javnosti še neznani, Marijan Majhen.

V BiH proti Snežiču odprta še ena zadeva – izvršba zaradi dolga v Sloveniji

Poteka še en primer v Bosni in Hercegovini zoper Snežiča, ki smo ga razkrili včeraj, torej izvršba zaradi 142 tisoč evrov dolga v Sloveniji. 

Denar, ki ga je pridobil s kaznivima dejanjema zatajitve finančnih obveznosti in goljufij po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, Snežič Sloveniji dolguje že pet let. Ker v Sloveniji nima lastniškega premoženja, so ga iskali s pomočjo kolegov v Bosni in Hercegovini. Kljub temu da postopek še ni zaključen, je domala jasno, tudi po Snežičevih trditvah in zakonodaji, ki Slovencem ne dovoljuje imeti nepremičnin v Bosni, da Snežič uradno premoženja nima in bo Slovenija ostala brez tega denarja. 

Ob tem velja povedati, da sta Snežiča v zvezi s tem preiskovali dve instituciji – Agencija za posredniške, informacijske in finančne storitve in Agencija za identifikacijske dokumente, evidence in izmenjavo podatkov. Iskali sta Snežičeve nepremičnine v BiH, lastništvo oziroma zastopstvo podjetja Isplata-Odštete, naslov njegovega zadnjega prebivališča ali bivanja v BiH. Agencija za identifikacijske dokumente podatkov o Snežiču v centralni bazi ni našla. 

Snežič zaradi dveh pravnomočnih sodb Okrožnega sodišča v Ljubljani dolguje skoraj pol milijona evrov

Snežič pa državi dolguje ne le 142 tisoč evrov po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani iz leta 2015, ampak še dodatnih 335 tisočakov po pravnomočni sodbi iz leta 2013, ko je bil obsojen zaradi goljufije, pranja denarja in davčne zatajitve. Z Nenadom Đukićem, ki sta ustanovila odškodninsko družbo Poravnava, sta namreč leta 2008 s fiktivnimi posli s slamnatimi podjetji navidezno preprodala dve luksuzni jahti in zahtevala vračilo DDV, ki sploh ni bil plačan. Ker sta dejanje priznala, sta dobila tri leta vikend zapora, 150.000 evrov stranske denarne kazni in povrnitev 335 tisočakov protipravno pridobljene premoženjske koristi. To Snežič dolguje še danes. Skupaj torej po obeh pravnomočnih sodbah skoraj pol milijona evrov. 

Tudi o tej zadevi iz leta 2013 je Okrožno sodišče pri izterjavi neuspešno ali kot sporočijo: "V zvezi s postopki izterjave dolga do imenovanega dolžnika (Roka Snežiča, op. a.) izvršba zaenkrat ni bila uspešna. Izvršba na nepremičnine ali poslovni delež pa še vedno ni mogoča, ker dolžnik nima vknjižene lastninske pravice v zemljiški knjigi v Republiki Sloveniji, niti nima vpisanih poslovnih deležev v gospodarskih družbah."

Snežič pa je že pri vprašanju, zakaj ne bo plačal 142 tisoč evrov dolga po pravnomočni sodbi, dejal, da ga ne bo plačal, "ker nisem utajil davka, ampak ga je Andrej Jeršič, ki že prestaja zaporno kazen na Dobu zaradi drugih utaj, in jaz bom to dokazal, saj sem priča v postopku proti njemu. Na koncu sodnega postopka se bo izkazalo, da imam prav in bo moral Jeršič plačati 142 tisočakov."

Snežič še v dveh postopkih na tožilstvu – osebni stečaj in izčrpavanje družbe DNV

Prvi Snežičev dolg izpred sedmih let je sicer zajet v osebnem stečaju, ki ga je Snežič razglasil zato, "da uničim davčno odločbo". To Snežič ponavlja še danes, ker ne priznava odločbe Fursa iz leta 2010, ki mu je odmeril 350 tisočakov davka. Snežič je namreč med letoma 2005 in 2007, ko je prijavil dohodke malo nad minimalno plačo, na račun položil milijon evrov gotovine in imel v lasti štiri prestižne avtomobile – Maserati, Aston Martin, BMW, Porsche, in tudi štiri stanovanja – v Fiesi, Mariboru in Kamnici. 

"Meni je čisto vseeno, ali piše 800.000 evrov ali 10.000.000 evrov, ker nisem dolžan nič, saj so obdavčili promet na mojem transakcijskem računu – osebne dvige in posojilo."  

Ob tem povejmo, da je Furs včeraj objavil osvežen seznam davčnih dolžnikov na dan 25. avgust 2020. Snežič ostaja na seznamu davčnih dolžnikov v razredu med pol milijona in milijon evrov. Po naših informacijah naj bi dolg, ki znaša več kot 800 tisočakov, kmalu zastaral, saj se izteka 10-letni zastaralni rok.

Iz osebnega stečaja, ki se je leta 2016 končal brez odpusta obveznosti, torej je še vedno dolžnik, nabralo pa se je za 6,2 milijona evrov dolga, je največ iztržila prav Snežičeva babica Marija Juvan, 150 tisoč evrov, ker je dvema letoma pred Fursom na vnukova stanovanja vpisala hipoteko, ker da mu je leta 2008 posodila 400 tisoč evrov. 

Zaradi osebnega stečaja teče kazenski postopek proti Snežiču. Namreč, sodišče je na zahtevo SDT zoper njega uvedlo preiskavo zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov. Preiskava poteka. Kot pa nam je povedal Snežič, se preiskava nanaša prav na babičin kredit, saj ne verjamejo, da je imela babica 400 tisočakov, ki mu jih je posodila. "To ne drži, babica je imela 400 tisočakov, ker je bila zelo premožna, to je dokazal tudi sodni izvedenec Drago Dubrovski. Na tožilstvu čakajo, da zadeva zastara, da se operejo krivde in tako ne priznajo Snežičeve zmage."

Snežič ima na specializiranem tožilstvu še en odprt primer zaradi izčrpavanja družbe DNV, to je podjetje nekdaj v lasti družine Vuk. Prav Vukovo podjetje je v osebnem stečaju prijavilo največjo terjatev 5,3 milijona evrov od skupaj 6,2 milijona terjatev. Če se je takrat zdelo, da je Vuk Snežiču pomagal v osebnem stečaju, danes Snežič, ko sta se z Vukom razšla, trdi, da "terjatev, ki jih je prijavil Vuk, ne priznavam, saj so neutemeljene".

Oktobra 2018 je SDT vložilo zahtevo za preiskavo zoper štiri fizične osebe zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja in overitve lažne vsebine. Avgusta 2019 je sodišče izdalo sklep  o uvedbi preiskave. "Tožilska odločitev bo sprejeta v skladu z državnotožilskimi roki."

Snežič pove, da mu očitajo ponareditev listine, ki so jo našli doma pri Vuku, "da naj bi Čehinji posodil par 100 tisočakov. Nisem videl ne pogodbe ne Čehinje, ki je niti ne poznam. Jaz sem to pogodbo prvič videl pri preiskovalnem sodniku, na njej pa je bil ponarejen moj podpis, zato sem zahteval tudi grafologa."

Ob tem pa na očitke glede lažne overitve listine, ko je Snežič Vuku overil pogodbo, dodaja, "ta pogodba ni bila nikoli uporabljena v pravnem prometu in zato ne moremo govoriti o ponareditvi".

Snežič, glavni akter odprtja 200 slamnatih podjetij v BiH?

Ne le da Snežič poudarja, kako Slovencem v Banjaluki pomaga ustanavljati podjetja, vabi jih tudi na veleplakatih. Koliko Slovencem je dejansko odprl podjetje v BiH, varuje kot poslovno skrivnost, jih je pa veliko, pove. Tako ni presenečenje, da so ga novinarji bosanskega portala Capital.ba označili za glavnega akterja večine poslov pri odprtju 200 slamnatih podjetij Slovencev, ki nimajo ne telefonske številke, ne spletne strani, ne pisarne, na naslovih pa ni niti oznak za podjetja. Glavni motiv za odprtje podjetja je razlika v obdavčitvi med Slovenijo in Republiko Srbsko, ki je postala davčna oaza, ker ni članica OECD in ne razkriva bančnih podatkov. 

Snežič zanika, da bi ustanavljal slamnata podjetja, "ustanovil nisem niti enega fiktivnega podjetja, naslova, to počne moja konkurenca, v Sloveniji je kakšnih 10 takšnih podjetij, ki v Bosni odpirajo podjetja, sem prvi, ki sem za njihovo preganjanje. Jaz samo ohranjam denar Slovencev. Raje bi odpiral podjetja v Sloveniji, ampak so davki previsoki. Zakaj bi nekdo plačal 50 odstotkov davkov, če mu lahko preko podjetja v BiH ostane 90 odstotkov dobička?"

Snežič: "Sem kot Martin Krpan, ki je tihotapil sol in dajal revnim, ne kralju"

'Dejanja, ne besed' oziroma 'Acta non verba' je moto podjetja Snežič davčni inženiring, ki torej v BiH ustanavlja podjetja za namene, kot interpretira, davčne optimizacije. Lastnik sicer ni Snežič, ampak njegova soproga Klavdija Snežič. Tako uradno ni lastnik niti nobene nepremičnine, ne v Sloveniji ne v BiH. Prodal da je tudi klub Capo, češ da se mu s tem ne "ljubi več ukvarjati", raje svetuje in lobira. Ali kot pravi, "sem kot Martin Krpan, ki je tihotapil sol in dajal revnim, ne kralju".