Dejstva

Za zdravstvo bomo odšteli več, bomo prišli tudi prej do operacije?

Ljubljana, 28. 06. 2023 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Anja Gorenc, Neža Steiner
Komentarji
217

Za javno zdravstvo bomo vsaj v prihodnjem letu plačevali več. A več denarja v sistemu ne pomeni, da bodo bolniki tudi hitreje prišli do pregledov pri zdravniku, operacij. Za to je po opozorilih strokovnjakov treba bolje organizirati in izkoristiti javni sistem. Z obmetavanjem v javnosti – kot se je zgodilo pri ukinjanju dopolnilnega zavarovanja – pa ni bil vzpostavljen še noben dober sistem, poudarja Alojz Ihan.

Če bodo poslanci v tokratnem poskusu potrdili ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bo v praksi pomenilo to, da zavarovanci ne bodo več prek položnice vsak mesec plačevali premije dopolnilnega zavarovanja, ampak se bo zdravstveni prispevek v višini 35 evrov avtomatsko od njihove plače vsak mesec zlival v javno zdravstveno blagajno, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Plačevanje tega zneska torej ne bo več prostovoljno, ampak bo obvezno, s čimer pa se, kot  je za našo rubriko 24ur Fokus opozoril profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Marko Jaklič, dejansko uzakonja degresivno plačevanje – tisti, ki imajo manjše prihodke, bodo plačevali več. Če smo do zdaj vsaj navidezno plačevali prispevek, ki ne obremeni posameznika glede na njegove prihodke ali dejansko premoženjsko stanje, bo zdaj to postala zakonska obveza. Nepravični sistem plačevanja istega zneska za vse državljane, kar je bila ena največjih kritik trenutne ureditve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, se torej tudi uzakonja.

Ali bomo zaradi spremembe financiranja v prihodnje za zdravstvo dali manj?

Gre za politično odločitev, ki je požela veliko podporo v javnosti, pravi predstojnik Upravno-pravne katedre na Fakulteti za upravo Bruno Nikolić. Vlada je ukinitev dopolnilnega zavarovanja predvidela že v koalicijski pogodbi, a je pohitela z vložitvijo zakona po tem, ko je zavarovalnica Generali napovedala dvig premije za dobrih 10 evrov. Hkrati je vlada za letos zamrznila višino premij dopolnilnih zavarovanj pri 35,67 evra. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

A že v prihodnjem letu, ko se prenese prispevek na ZZZS, bo javna zdravstvena blagajna pri tem ustvarjala minuse. Kot opozarjajo na ZZZS, 35 evrov na prebivalca zaradi vse višjih stroškov v zdravstvu ne bo dovolj, prispevek bi moral biti višji kakšnih 25 odstotkov, kar je 8,75 evra. To pomeni, da bomo ta minus krili iz državnega proračuna, kamor vplačujemo državljani prek davkov.

Za kritje primanjkljaja ZZZS bo v državnem proračunu rezerviranih 240 milijonov evrov. Če bodo sredstva v celoti porabljena, bo torej v prihodnjem letu vsak državljan poleg obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega prispevka v višini 35 evrov, vsak mesec prispeval še 10 evrov za zdravstvo. S tem pa pridemo na isti znesek, kolikor so zavarovalnice povišale premijo dopolnilnega zavarovanja.

Hkrati pa se bo zaradi načina obračuna prispevka – po popravljenem predlogu zakona se bo 35 evrov odštelo od bruto plače – v državnem proračunu zbralo manj dohodnine. Po ocenah ministrstva za finance 100 milijonov evrov manj na leto. In kot je opozoril ekonomist Jaklič, se s tem lahko odpira Pandorina skrinjica v državnem proračunu.

Zakaj za javno zdravstvo plačujemo vse več in več?

Že v letu 2025 bomo za obvezni prispevek plačevali več – za toliko, kot se bo povišala povprečna bruto plača v Sloveniji v letu 2024. A tudi to po opozorilih generalne direktorice ZZZS Tatjane Mlakar ne bo zadostovalo, saj je t. i. medicinska inflacija višja od rasti bruto plače. Pri tem pa so sredstva iz državnega proračuna zaenkrat predvidena le za prihodnje leto.

Povprečna bruto plača po podatkih statističnega urada znaša 2.181,7 evra. Če se bo dvignila za 3,9 odstotka oz. za 85 evrov, se bo zdravstveni prispevek v letu 2025 dvignil za 1,37 evra. Medtem pa so se cene zdravstvenih storitev v Sloveniji v preteklih petih letih na letni ravni dražile za 8,8 odstotka.

Zakaj? Vzemimo za primer ortopedsko operacijo rame. Cena operacije znaša 1630 evrov, od tega so trije zdravniki, tri medicinske sestre in administrativni delavec plačani 341,4 evra, v ceno storitve je vračunan tudi njihov regres in jubilejne nagrade, pa tudi materialni stroški v višini 1192,45, amortizacija opreme in informacijska podpora.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Na ceno operacije torej vpliva, kako se sindikati z vlado izpogajajo glede višine plač v javnem sektorju. Te so se v preteklih letih večkrat zvišale. Poleg tega so se podražile surovine in denimo energenti, kar ima tudi posredni vpliv na samo izvajanje storitev.

Hkrati se vsako leto vpeljujejo nove metode zdravljenja, vključno z dragimi zdravili, pojasnjujejo na ZZZS. Samo en odmerek zdravila zologensma, s katerim zdravijo spinalno mišično atrofijo pri otrocih – spomnimo na primer dečka Krisa –, stane skoraj dva milijona evrov. Če je za Krisa cela država pred leti zbirala sredstva za zdravljenje, ko zdravilo v Evropi še ni bilo uradno registrirano, pa ga danes otroci s spinalno mišično atrofijo dobijo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Ali bomo zaradi spremembe financiranja prišli prej na vrsto pri zdravniku?

Več kot 280.000 ljudi v Sloveniji čaka na prvi pregled pri zdravniku ali poseg. To je več kot 13 odstotkov celotnega prebivalstva, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Od tega jih več kot 140.000 oz. polovica čakajočih čaka nad dopustno dobo.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

"Prenos prispevka dopolnilnega zavarovanja na ZZZS ne bo vplival na same zdravstvene pravice," pravi Mlakarjeva. Tudi sicer samo dodajanje sredstev v zdravstveni sistem – to vemo že iz prejšnjih vlad – ni prinesel pozitivnih učinkov, opozarja.

Nazadnje se je to izkazalo z interventnim zakonom v času trenutne vlade Roberta Goloba. Z več kot 200 milijoni evrov so želeli prepoloviti čakalne dobe. A se je po pol leta izkazalo, da se je število bolnikov, ki čakajo dlje, kot je dopustno, celo podaljšalo. Kljub temu je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan projekt označil kot "na svoj način zgodbo o uspehu"

Zdravstvene domove in javne bolnišnice, kjer se opravi največ storitev, je po besedah Mlakarjeve treba spodbuditi, da bodo bolje in učinkoviteje izkoristili kadrovske kapacitete in opremo. "Poleg tega je treba tiste, ki delajo bolje, kakovostneje in učinkovitejše, tudi dodatno nagrajevati. /.../ Čez noč ne moremo pridobiti več zdravnikov. Če jih pa izkoristimo v učinkovitosti, kvaliteti, je pa to lahko pozitivni prispevek za zavarovance," pravi Mlakarjeva.

Tudi Nikolić meni, da bi se bilo treba najprej lotiti organizacije zdravstvenega sistema, kjer se porabi okoli 80 odstotkov vseh izdatkov v zdravstvu. "Trenutna ureditev javnih zdravstvenih zavodov – upravljanje in organizacija – je popolnoma neprimerna, zastarela in neučinkovita. To je tudi eden od razlogov za ta razkol, ki ga zdaj spremljamo v javnem zdravstvenem sistemu vedno boljši položaj koncesionarjev in na drugi strani vedno slabši položaj bolnikov."

Predlog zakona predvideva, da se bo zavarovancem Vzajemne razdelil lastniški delež na področju dopolnilnih zavarovanj. Namreč vsi, ki so pri Vzajemni zavarovani vsaj leto, so njeni člani oz. lastniki. A  kot opozarja direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger, dlje kot bo trajala omejitev cene premije dopolnilnega zavarovanja pri 35,67 evra, manj denarja bo ostalo za razdelitev. "Vprašanje, če bo kaj še ostalo ob koncu leta," pravi. Od 62,5 milijona evrov rezerv, kolikor jih je imela Vzajemna ob koncu lanskega leta, je letos za izgube že namenila 21,5 milijona evrov, po njihovih ocenah bodo do konca leta za izgube porabili še 59 milijonov evrov.

Dodatna zavarovanja ne kot obvod za hitrejše storitve, ampak kot luksuz

Slovenija ima omejene kapacitete v zdravstvenem sistemu. "Zaradi nezadostne produktivnosti javnega zdravstva je popolnoma jasen prostor za trg zdravstvenih storitev, ki jih javno zdravstvo ne opravi. Kar pomeni, da lahko zavarovalnice, ki so s tem zelo dobro seznanjene, na tem prostoru mirno gradijo svoj vzporedni zdravstveni trg. Večji bo ta trg, manjše bo zaupanja v javno zdravstvo, več kadra bo hodilo iz javnega v vzporedno zdravstvo in to pomeni tisto sesuvanje javnega sistema, kot ga poznajo južno in vzhodno od nas," opozarja predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski medicinski fakulteti Alojz Ihan.

Tako Jaklič kot Ihan menita, da je z zavarovalnicami prav zaradi grožnje, da bi se krepil vzporedni sistem, treba sodelovati. Jaklič pri tem vidi priložnost tako za dopolnilno kot dodatno zdravstveno zavarovanje, a je treba pravilno opredeliti obe zavarovanji. Pravo dopolnilno zavarovanje je, da država krije del tistih storitev, ki jih ne krije obvezno zavarovanje, a bi zanje smatrala, da so perspektivne - na primer nenujni reševalni prevozi, nenujno zdraviliško zdravljenje po posegu itd. "Ker država misli, da je to družbeno dobro, bi namenila recimo 30 odstotkov, ostalo se pa lahko posameznik zavaruje dopolnilno." Dodatna zavarovanja pa naj bodo pomenila nek luksuz, dodaja.

PR-poteze brez premišljene vsebine ne bodo prinesle boljšega zdravstva

"V zadnjih desetih letih je trenutno najslabši čas za pogovore o ukinitvi zasebnih virov financiranja in omejevanju zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev," je prepričan Nikolić. Zaradi visoke inflacije in cene energentov "nas tudi v zdravstvu čaka velik pritisk na izvajalce zdravstvenih storitev in posledično javne finance", kar bo po njegovem mnenju najverjetneje vplivalo tudi na kakovost in sam obseg izvedenih storitev.

"Tako da bi v tem trenutku pričakoval, skladno s staro politično mantro, ki postavlja pacienta v središče našega zdravstvenega sistema, da bodo vsi napori usmerjeni v iskanje najboljših sinergij med obstoječimi zasebnimi in javnimi viri financiranja in izvajalci, s ciljem omogočiti pacientom večjo dostopnost in kvaliteto zdravstvenih storitev." 

Kdo v zadnjih mesecih lobira o predlogu zakona, ki bo zavarovalnicam vzel več kot 630 milijonov evrov prihodkov? Kako poteka lobiranje in zakaj so doslej padli vsi poskusi ukinitve dopolnilnega zavarovanja? Več jutri v Dejstvih. 

Kot dodaja Mlakarjeva, je zdravstveni sistem izjemno zahteven in kompleksen. "Kakršni koli eksperimentalni ukrepi so pri tem neposrečeni. Ukrepe je treba zastaviti modro, s sodelovanjem različnih strokovnih znanj, podatkov in informacij, in jih usmeriti v reševanje tistih vsebin, kjer je možno pridobiti neko večjo učinkovitost."

"Z obmetavanjem v javnosti še noben dober sistem ni bil vzpostavljen," je jasen Ihan. Sistem je treba dogovoriti na nivoju strokovnjakov, kaj je najboljše za Slovenijo. "Take poteze, ki vzbujajo v javnosti sicer veliko pozornosti, kot je bila ukinitev zdravstvenega zavarovanja, in če nimajo v ozadju dolgo načrtovanih projektov, so PR-poteze, ki samo poslabšajo možnost, da se organizira dober zdravstveni sistem."

  • BRICKS 1
  • BRICKS 2
  • BRICKS 3
  • BRICKS 4
  • BRICKS 5
  • BRICKS 6
  • BRICKS 7

KOMENTARJI (217)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Špinača
18. 07. 2023 14.34
+1
bla, bla, bla, bla, bla... polovico vstran pobat, uvesti strožji nadzor, da bo šiba pela...po tem bi pa šlo, mogoče! 🤣🤣
Bogdan Bricelj
29. 06. 2023 10.34
-1
Neumni levaki in njihovi podporniki ste mislili, da boste plačevali 35€ manj, vam bodo pa sedaj sami pobrali, pa še 10€ zraven.
Petur
28. 06. 2023 21.55
+0
od plače naj gre direkt v zdravstvo,strogo kontrolirano..po potrebi sankcioniranje...če bo plača premajhna bo pač kapitalist ostal brez dela ca...
G. Papež
28. 06. 2023 21.52
+0
Tini je vseeno, ker njene operacije so v vsakem primeru plačljive.
Mnogo
28. 06. 2023 21.44
+1
Golob pravi, da ima kader najvecjih, dalec najboljsih strokovnjakov v vladi, sami super.
G. Papež
28. 06. 2023 21.43
+0
Zdaj kmalu, ko Loredan ne bo več minister bo tudi lahko opravil več operacij.
Mnogo
28. 06. 2023 21.40
+1
Sedaj ko je Maljavec, po 30 letih, spesnil zakon o dolgotrajni oskrbi, z denarjem od plac in pokojnin vseh je SVOBODA velika zmagovalna, tezke obdavcitve posametnika, plesite kateri se lahko brez podpore!!!
Milijonček
28. 06. 2023 21.33
+0
Mene pa samo zanima kdaj predvidoma je v planu dvig plač??? Ker tistim ki v javni upravi DELAMO v najnižjih plačnih razredih, se do zdej plača (kljub tistim 100€, ki so dnevno na tapeti s strani ministrice...) ni se nič dvignila, samo razlika za doplačilo se je zmanjšala.... Mislim samo informativno vprašam, ker zdej je očitno "in" vse dvigovat, plače pa ostajajo iste kot pred dvemi leti.... Živi ti draga ministrica s tem če znaš, toliko ti porabiš v enem tednu za frizerja in make up, kolikor mi zaslužimo v enem mesecu....
Mnogo
28. 06. 2023 21.42
+0
Golobu se je v enem letu dvignila placa iz 5600 na 6600 evrov, to pa zato ker si je tako uredil, plesite.
biggie33
28. 06. 2023 21.23
+5
Pa naj še kdo reče, da se v tej državi ne splača fušat..
ThorStorm793
28. 06. 2023 20.58
+5
Banda pokvarjena... In ta leva nesposobna vlada
nelika123
28. 06. 2023 20.15
-1
Ce imas denar racunu,prides prej na vrsto...ja
nopino
28. 06. 2023 20.04
+0
Gospe in gospodje, poslanci Gibanja svobode, sprašujem vas če ste seznanjeni z načinom reševanja javnega zdravstva, ki ga rešuje vaš kolega minister Loredan. Govoriti eno a delati nekaj čisto kontra obljubam stranke je za vaše volivce ( z menoj vred) v celoti nespremljivo. Interesira me še, ali je njegovo početje vsklajeno z predsednikom vlade in vašo poslansko skupino. A ste vi sploh zavedate kaj se.v zdravstvu dogaja. Ukrepajte kaj. Kaj je to veste vi vsi skupaj.
Betuul
28. 06. 2023 20.32
+0
Prvo ! V tem vladanju ne poznajo aktuarske matematike! Drugo! min loredan je v stanju : izgubljen v vesolju! Kajti če si predstavljate zdravstvo!je kot številno ozvezdje;in min loredan,kot 🔭 astro,ki mora poznati vse;kar se dotika med zdravstvom in politiko!Kar pomeni: manj je v zdravstvenem stebru več! Hvala
Betuul
28. 06. 2023 20.02
+2
Danarja je v državni; javni; republiški upravi dovolj ! In ga ni potrebno za starostnike pobirat prek dohodkov! Zavarovalnice pa naj odprejo sistem ; da si za varno starost sam odlivaš!
slovenka62
28. 06. 2023 19.58
+1
Pred 13 let sem bila na Golniku zaradi očeta in danes sem na Golniku.Vse ampak res vse isto
piu
28. 06. 2023 19.53
+4
Lewaci, zakaj je Janezu šlo tako dobro, Golubu pa gre tako slabo?
Dark Knight
28. 06. 2023 20.10
+0
Ker je Janez kljub ogromno napakam dejansko trenutno edini, ki lahko upravlja s to zavoženo državo. Levaki so imeli nešteto možnosti, pa so vsakič večja katastrofa.
ROMELS
28. 06. 2023 19.38
+1
Bivša juga je bila zakon glede zdravstva. Sedanji dohtarji so le blede sence takratnih zdravnikov.
kr--en
17. 07. 2023 09.08
Betuul
28. 06. 2023 19.37
+0
Tistih 24o mio € DZ se naj odlije za starostnike & sociana oskrba! Kakor koli že ! Ali kot pomoč v gospodinjstvu ali stacionarno v dom!
blazter
28. 06. 2023 19.20
+0
Torej, obljuba dela dolg. In če nič drugega, Golob drži obljubo, da bo težko. Z vsemi temi ukrepi pa zaposlene državljane pri zasebnih delodajalcih z vsemi luknjami v zakonih, pušča in tišči na dno.
123soba
28. 06. 2023 19.16
+8
Pozabljate še 1% za dolgotrajno oskrbo, 1% za razvajene mulce, da se bodo v OŠ norčevali iz hrane, 1% za izgradnjo 30.000 stanovanj ki jih gradi kosobrin, 1% za novo mešano letalsko družbo v Sloveniji, 10% za vsakoletno inflacijo, 10% za vsakoletno širitev nesposobnih delavcev v javni upravi, 10% za zahteve sindikalistov, 5% za izgradnjo avtocest, 5% za gradnjo železnic alla Marija Terezija. Penzije se vam bodo povečale pa za 3% na leto... Sicer denarja ne boste videli, ker bo vse digitalno... SVETU SO ZAVLADALI NORCI, hvaležen sem Bogu da sem zdrav in že v letih. V mladosti mi je bilo lepo...
flojdi
28. 06. 2023 18.52
+1
Samo eno vprašanje imam. Kam je šlo moje Plačano ..in doslej NePorabljeno. (Ali..če jutri odpovem placevanje dodatnega...in zbolim...se lohk sam obesim ..al kak
kr--en
17. 07. 2023 09.10
Za tiste, ki porabijo več kot plačajo. Za solidarnost si morda že slišal. Če ne veš kaj to pomeni, si malo poguglaj.