Če bodo poslanci v tokratnem poskusu potrdili ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bo v praksi pomenilo to, da zavarovanci ne bodo več prek položnice vsak mesec plačevali premije dopolnilnega zavarovanja, ampak se bo zdravstveni prispevek v višini 35 evrov avtomatsko od njihove plače vsak mesec zlival v javno zdravstveno blagajno, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Plačevanje tega zneska torej ne bo več prostovoljno, ampak bo obvezno, s čimer pa se, kot je za našo rubriko 24ur Fokus opozoril profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Marko Jaklič, dejansko uzakonja degresivno plačevanje – tisti, ki imajo manjše prihodke, bodo plačevali več. Če smo do zdaj vsaj navidezno plačevali prispevek, ki ne obremeni posameznika glede na njegove prihodke ali dejansko premoženjsko stanje, bo zdaj to postala zakonska obveza. Nepravični sistem plačevanja istega zneska za vse državljane, kar je bila ena največjih kritik trenutne ureditve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, se torej tudi uzakonja.
Ali bomo zaradi spremembe financiranja v prihodnje za zdravstvo dali manj?
Gre za politično odločitev, ki je požela veliko podporo v javnosti, pravi predstojnik Upravno-pravne katedre na Fakulteti za upravo Bruno Nikolić. Vlada je ukinitev dopolnilnega zavarovanja predvidela že v koalicijski pogodbi, a je pohitela z vložitvijo zakona po tem, ko je zavarovalnica Generali napovedala dvig premije za dobrih 10 evrov. Hkrati je vlada za letos zamrznila višino premij dopolnilnih zavarovanj pri 35,67 evra.
A že v prihodnjem letu, ko se prenese prispevek na ZZZS, bo javna zdravstvena blagajna pri tem ustvarjala minuse. Kot opozarjajo na ZZZS, 35 evrov na prebivalca zaradi vse višjih stroškov v zdravstvu ne bo dovolj, prispevek bi moral biti višji kakšnih 25 odstotkov, kar je 8,75 evra. To pomeni, da bomo ta minus krili iz državnega proračuna, kamor vplačujemo državljani prek davkov.
Za kritje primanjkljaja ZZZS bo v državnem proračunu rezerviranih 240 milijonov evrov. Če bodo sredstva v celoti porabljena, bo torej v prihodnjem letu vsak državljan poleg obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega prispevka v višini 35 evrov, vsak mesec prispeval še 10 evrov za zdravstvo. S tem pa pridemo na isti znesek, kolikor so zavarovalnice povišale premijo dopolnilnega zavarovanja.
Hkrati pa se bo zaradi načina obračuna prispevka – po popravljenem predlogu zakona se bo 35 evrov odštelo od bruto plače – v državnem proračunu zbralo manj dohodnine. Po ocenah ministrstva za finance 100 milijonov evrov manj na leto. In kot je opozoril ekonomist Jaklič, se s tem lahko odpira Pandorina skrinjica v državnem proračunu.
Zakaj za javno zdravstvo plačujemo vse več in več?
Že v letu 2025 bomo za obvezni prispevek plačevali več – za toliko, kot se bo povišala povprečna bruto plača v Sloveniji v letu 2024. A tudi to po opozorilih generalne direktorice ZZZS Tatjane Mlakar ne bo zadostovalo, saj je t. i. medicinska inflacija višja od rasti bruto plače. Pri tem pa so sredstva iz državnega proračuna zaenkrat predvidena le za prihodnje leto.
Povprečna bruto plača po podatkih statističnega urada znaša 2.181,7 evra. Če se bo dvignila za 3,9 odstotka oz. za 85 evrov, se bo zdravstveni prispevek v letu 2025 dvignil za 1,37 evra. Medtem pa so se cene zdravstvenih storitev v Sloveniji v preteklih petih letih na letni ravni dražile za 8,8 odstotka.
Zakaj? Vzemimo za primer ortopedsko operacijo rame. Cena operacije znaša 1630 evrov, od tega so trije zdravniki, tri medicinske sestre in administrativni delavec plačani 341,4 evra, v ceno storitve je vračunan tudi njihov regres in jubilejne nagrade, pa tudi materialni stroški v višini 1192,45, amortizacija opreme in informacijska podpora.
Na ceno operacije torej vpliva, kako se sindikati z vlado izpogajajo glede višine plač v javnem sektorju. Te so se v preteklih letih večkrat zvišale. Poleg tega so se podražile surovine in denimo energenti, kar ima tudi posredni vpliv na samo izvajanje storitev.
Hkrati se vsako leto vpeljujejo nove metode zdravljenja, vključno z dragimi zdravili, pojasnjujejo na ZZZS. Samo en odmerek zdravila zologensma, s katerim zdravijo spinalno mišično atrofijo pri otrocih – spomnimo na primer dečka Krisa –, stane skoraj dva milijona evrov. Če je za Krisa cela država pred leti zbirala sredstva za zdravljenje, ko zdravilo v Evropi še ni bilo uradno registrirano, pa ga danes otroci s spinalno mišično atrofijo dobijo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Ali bomo zaradi spremembe financiranja prišli prej na vrsto pri zdravniku?
Več kot 280.000 ljudi v Sloveniji čaka na prvi pregled pri zdravniku ali poseg. To je več kot 13 odstotkov celotnega prebivalstva, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Od tega jih več kot 140.000 oz. polovica čakajočih čaka nad dopustno dobo.
"Prenos prispevka dopolnilnega zavarovanja na ZZZS ne bo vplival na same zdravstvene pravice," pravi Mlakarjeva. Tudi sicer samo dodajanje sredstev v zdravstveni sistem – to vemo že iz prejšnjih vlad – ni prinesel pozitivnih učinkov, opozarja.
Nazadnje se je to izkazalo z interventnim zakonom v času trenutne vlade Roberta Goloba. Z več kot 200 milijoni evrov so želeli prepoloviti čakalne dobe. A se je po pol leta izkazalo, da se je število bolnikov, ki čakajo dlje, kot je dopustno, celo podaljšalo. Kljub temu je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan projekt označil kot "na svoj način zgodbo o uspehu".
Zdravstvene domove in javne bolnišnice, kjer se opravi največ storitev, je po besedah Mlakarjeve treba spodbuditi, da bodo bolje in učinkoviteje izkoristili kadrovske kapacitete in opremo. "Poleg tega je treba tiste, ki delajo bolje, kakovostneje in učinkovitejše, tudi dodatno nagrajevati. /.../ Čez noč ne moremo pridobiti več zdravnikov. Če jih pa izkoristimo v učinkovitosti, kvaliteti, je pa to lahko pozitivni prispevek za zavarovance," pravi Mlakarjeva.
Tudi Nikolić meni, da bi se bilo treba najprej lotiti organizacije zdravstvenega sistema, kjer se porabi okoli 80 odstotkov vseh izdatkov v zdravstvu. "Trenutna ureditev javnih zdravstvenih zavodov – upravljanje in organizacija – je popolnoma neprimerna, zastarela in neučinkovita. To je tudi eden od razlogov za ta razkol, ki ga zdaj spremljamo v javnem zdravstvenem sistemu – vedno boljši položaj koncesionarjev in na drugi strani vedno slabši položaj bolnikov."
Predlog zakona predvideva, da se bo zavarovancem Vzajemne razdelil lastniški delež na področju dopolnilnih zavarovanj. Namreč vsi, ki so pri Vzajemni zavarovani vsaj leto, so njeni člani oz. lastniki. A kot opozarja direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger, dlje kot bo trajala omejitev cene premije dopolnilnega zavarovanja pri 35,67 evra, manj denarja bo ostalo za razdelitev. "Vprašanje, če bo kaj še ostalo ob koncu leta," pravi. Od 62,5 milijona evrov rezerv, kolikor jih je imela Vzajemna ob koncu lanskega leta, je letos za izgube že namenila 21,5 milijona evrov, po njihovih ocenah bodo do konca leta za izgube porabili še 59 milijonov evrov.
Dodatna zavarovanja ne kot obvod za hitrejše storitve, ampak kot luksuz
Slovenija ima omejene kapacitete v zdravstvenem sistemu. "Zaradi nezadostne produktivnosti javnega zdravstva je popolnoma jasen prostor za trg zdravstvenih storitev, ki jih javno zdravstvo ne opravi. Kar pomeni, da lahko zavarovalnice, ki so s tem zelo dobro seznanjene, na tem prostoru mirno gradijo svoj vzporedni zdravstveni trg. Večji bo ta trg, manjše bo zaupanja v javno zdravstvo, več kadra bo hodilo iz javnega v vzporedno zdravstvo in to pomeni tisto sesuvanje javnega sistema, kot ga poznajo južno in vzhodno od nas," opozarja predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski medicinski fakulteti Alojz Ihan.
Tako Jaklič kot Ihan menita, da je z zavarovalnicami prav zaradi grožnje, da bi se krepil vzporedni sistem, treba sodelovati. Jaklič pri tem vidi priložnost tako za dopolnilno kot dodatno zdravstveno zavarovanje, a je treba pravilno opredeliti obe zavarovanji. Pravo dopolnilno zavarovanje je, da država krije del tistih storitev, ki jih ne krije obvezno zavarovanje, a bi zanje smatrala, da so perspektivne - na primer nenujni reševalni prevozi, nenujno zdraviliško zdravljenje po posegu itd. "Ker država misli, da je to družbeno dobro, bi namenila recimo 30 odstotkov, ostalo se pa lahko posameznik zavaruje dopolnilno." Dodatna zavarovanja pa naj bodo pomenila nek luksuz, dodaja.
PR-poteze brez premišljene vsebine ne bodo prinesle boljšega zdravstva
"V zadnjih desetih letih je trenutno najslabši čas za pogovore o ukinitvi zasebnih virov financiranja in omejevanju zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev," je prepričan Nikolić. Zaradi visoke inflacije in cene energentov "nas tudi v zdravstvu čaka velik pritisk na izvajalce zdravstvenih storitev in posledično javne finance", kar bo po njegovem mnenju najverjetneje vplivalo tudi na kakovost in sam obseg izvedenih storitev.
"Tako da bi v tem trenutku pričakoval, skladno s staro politično mantro, ki postavlja pacienta v središče našega zdravstvenega sistema, da bodo vsi napori usmerjeni v iskanje najboljših sinergij med obstoječimi zasebnimi in javnimi viri financiranja in izvajalci, s ciljem omogočiti pacientom večjo dostopnost in kvaliteto zdravstvenih storitev."
Kdo v zadnjih mesecih lobira o predlogu zakona, ki bo zavarovalnicam vzel več kot 630 milijonov evrov prihodkov? Kako poteka lobiranje in zakaj so doslej padli vsi poskusi ukinitve dopolnilnega zavarovanja? Več jutri v Dejstvih.
Kot dodaja Mlakarjeva, je zdravstveni sistem izjemno zahteven in kompleksen. "Kakršni koli eksperimentalni ukrepi so pri tem neposrečeni. Ukrepe je treba zastaviti modro, s sodelovanjem različnih strokovnih znanj, podatkov in informacij, in jih usmeriti v reševanje tistih vsebin, kjer je možno pridobiti neko večjo učinkovitost."
"Z obmetavanjem v javnosti še noben dober sistem ni bil vzpostavljen," je jasen Ihan. Sistem je treba dogovoriti na nivoju strokovnjakov, kaj je najboljše za Slovenijo. "Take poteze, ki vzbujajo v javnosti sicer veliko pozornosti, kot je bila ukinitev zdravstvenega zavarovanja, in če nimajo v ozadju dolgo načrtovanih projektov, so PR-poteze, ki samo poslabšajo možnost, da se organizira dober zdravstveni sistem."
KOMENTARJI (217)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.